1971 Rakek – Revija Maneken
Revija Maneken je prvič izšla leta 1957 kot priloga revije Progres in kot samostojna publikacija. V uvodniku so jo predstavili takole: »Maneken je naša nova modna revija, kakršno smo že vse predolgo pogrešali. Vsak mesec Vam bo pripovedoval o modi, prinašal (ker govorijo o reviji, bi bilo pravilno “… pripovedovala o modi, prinašala …”, op. p.) domače in tuje modne reportaže, originalne fotografije in skice modelov, predloge, nasvete in ideje. Maneken bo izpolnil (pravilneje bi bilo zapolnil, op. p.) dosedanjo praznino na modnem polju in bo v pomoč nestrokovnjakom, strokovnjakom, obrtnikom, modnim podjetjem in celo tovarnam.« Večino naslovnic in ostalih slik je napravil Stane Jerko. Revija je bila dvojezična, slovnične napake pa neoprostljive.
Bila je bolj kot ne kataloško usmerjena. V njej so bila predstavljena že narejena oblačila in manjka le še cena in kje kupiti. Kot vidimo tudi na naslovnici, so bila v modi uniseks oblačila. To pomeni, da sta bila moški in ženska enako oblečena. Obleke so bile vseh dolžin: mini, midi in maksi, hlače na zvon – zgoraj ozke spodaj pa čim širše. In obvezno zlikane na rob.
Par let po tej reviji je prišla sošolka v šolo v čisto novih hlačah, ki so malo odstopale od predstavljene mode, niso bile do pasu, ampak precej nižje. Ne pa toliko nižje, kot so danes, ko se marsikateri zadaj vidi delavska črtica. Nosila se je kot pav. Jaz sem bila pa žleht. No, saj menda sem še. Potegnila sem ji hlače gor in rekla, da so ji premajhne in ji bodo »glih zdej« dol padle. »Pojma nimaš! To so take hlače, da se ne nosijo v pasu, pač pa v bokih.«
Kmalu so postali modni tudi čevlji z debelim podplatom. Take lepe sem videla v Peku v Cerknici, a mi jih mama ni hotela kupiti. Dolgo sem ji zamerila. Danes sem ji hvaležna. Že tako imam vse krevljaste noge, kaj bi šele bilo z debelimi podplati. V njih so hodili kot robot, ker podplat ni bil gibljiv.
Edina dva nasveta v reviji sta o poletni negi (linija, depilacija, negovani podplati) in o hujšanju z vodo. Po tej dieti ne smeš nič jesti, le piti vodo. Bi ga rada poznala, ki na ta način ne bi shujšal. Za dieto so zapisali, da prihaja iz Amerike. Jaz bi pa dodala, naj se je najprej tam držijo, ker jih več kot pol ni prav vitkih.
Leta 1988 so želeli revijo prenoviti, zato so povabili nove ustvarjalce, da bi izboljšali kakovost fotografij. Kljub temu niso uspeli slediti spremembam in zahtevam trga in leta 1989 je izšla zadnja številka.
Viri:
- Bernot, L. Sodobna slovenska modna fotografija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2015.
Kraj: Rakek
Datum: 1971
Avtor: ČGP Delo Ljubljana
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 12. 11. 2020
Oblika: revija
Okoli leta 1960 se je moj oče, krojaški mojster, naročil na revijo Maneken. Mislim, da je bil eden pomembnih vzrokov, da je z mlajšimi pomočniki takrat več časa namenil izdelavi ženskih oblačil – hlač, plaščev itd…S tem je prišla potreba po novih krojih in prijemih. Do takrat je imel naročen samo Kmečki glas, ki so ga radi listali vsakodnevni vasovalci, ko so v dolgih zimskih večerih, po delu v hlevu, prišli na kakšen čik in po kakšno novico. Kmečki glas smo otroci lahko hitro razrezali v listke za uporabo v prostoru kamor gre še cesar peš. Maneken pa je bila bolj dragocena stvar in so jo tudi stranke in vasovalci radi po večkrat prelistali, posebej kakšno številko z ženskimi poletnimi kolekcijami. Pa še pregladek papir je bil za zadnjo uporabo.