Preskoči na vsebino

1982 Cerknica – Boni za nakup naftnih derivatov

22. 02. 2019

Pred kakimi 40 leti je Jugoslavijo zajela velika gospodarska kriza. Država se je začela pospešeno zadolževati in za ublažitev krize sprejemati začasne ukrepe, saj je primanjkovalo tudi osnovnih življenjskih potrebščin.

Pomanjkanje naftnih derivatov je vlada v letu 1979 omilila z omejitvijo vožnje vozil s parnimi in neparnimi številkami registrskih tablic tako, da so ob predpisanih dnevih lahko vozili le osebni avtomobili s parno oziroma neparno številko na koncu registrske tablice.

Verjetno to ni zadostovalo, zato je ZIS (zvezni izvršni svet), čemur bi danes rekli vlada, oktobra 1982 vpeljal bone za nakup bencina in dizelskega goriva. Lastnikom osebnih vozilo je pripadalo 40 litrov goriva na mesec.

Do bonov so bili upravičeni tudi lastniki strojev na bencinski in naftni pogon, kot so mešalci za beton na bencinski pogon, motorne žage, mopedi, kamioni, avtobusi, buldožerji, traktorji itd.

Jaz sem za pot v službo prevozil mesečno okrog 700 km, za kar bi bilo 40 litrov goriva premalo, zato sem uveljavil pravico do bona za 5 litrov goriva za motorno žago in 5 litrov za mešalec na bencinski pogon.

Obstajali sta dve vrsti bonov, in sicer za motorni bencin in dizelsko gorivo. Bone je tiskala tiskarna v beograjskem Topčideru.

Izdani so bili v vrednosti 5, 10, 20 in 50 litrov goriva. Velikost bonov je bila 118 x 46 mm. Natisnjeni so bili v različnih barvah in z oznako za vrsto goriva, za bencin oziroma  dizel. Bone so delili na vnaprej določenih mestih le v naprej določenih dneh in le ob točno določenih urah.

Da bi pridobili čim več bonov, so ljudje kupovali praktično odslužene kripe (osebne avtomobile, traktorje, škropilnice, motorne žage, kosilnice ipd.).

Poslovanje z boni je prenehalo 31. 12. 1984.

* * *
Ne morem pa zaključiti tega prispevka, da ne omenim depozita, ki ga je bilo treba vplačati pri prečkanju državne meje (za prvi prehod 5.000 din in 2.000 din za vsak nadaljnji prehod).

Prizanešeno nam ni bilo niti z redukcijami električnega toka.

Stabilizacijski ukrepi so predvideli tudi znižanje temperature v stanovanjih na 19 °C ter še nekaj drugih ukrepov, kot so bili: skrajšanje kurilne sezone, skrajšanje televizijskega programa, ugasnjeni reflektorji na športnih igriščih, omejitev maksimalne teže štruce kruha na 80 dag …

Spomnim se, da so v gospodarski zbornici Jugoslavije med vzroke počasne gospodarske stabilizacije navedli tudi podatek, da je veliko število strokovnjakov na neustreznem delovnem mestu. Jovan Hadži-Kostić iz beograjskih Večernjih novosti je zaskrbljene bralce potolažil, naj jih to ne skrbi, saj je tudi z nestrokovnjaki natanko tako.

Kraj: Cerknica
Datum: 1982
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 24. 1. 2019
Oblika: dokumenti

3 komentarji leave one →
  1. 22. 02. 2019 07:43

    Ko je bil omenjen depozit, mi je spet prišla na misel prigoda iz tistih časov, ko smo nujno potrebovali nekaj iz “nizozemstva” in je bilo treba po tisto v Trst. Ker je bil omejen tudi prenos deviz in sicer določen znesek na osebo, je mož vzel s seboj tudi svojo mamo, ki je šla takrat prvič v Italijo. Ko sta prečkala mejo, so jo preplavili spomini na vse neskončno gorje, ki so ga na Babnem Polju med vojno povzročili Italijani (požig, streljanje talcev, internacija na Rabu), začela je preklinjati in se jeziti. V navalu prizadetosti in ogorčenja se je odločila, da na italijanska tla sploh ne bo stopila in je sina med nakupovanjem počakala kar v avtu.

    Liked by 1 person

  2. Anonimnež permalink
    22. 02. 2019 21:58

    Takoj po odsluženi vojaščini smo šli z sposojenim očetovim avtom (z-101) na morje v avtokamp Zagori pri Crikvenici kjer smo postavili šotor. Za prvi in drugi dan smo imeli hrano seboj za tretji dan pa smo se odpravili v mesto Crikvenica na pico. Komaj najdemo picerijo in parking se že pojavi mož v modrem in pravi “momak znaš koji dan je danas” , seveda vem četrtek mu odgovorim, “dali znaš koji brojevi vozijo na taj dan” pogledam tablico na njej pa 055 zadnja številka. Nič niso pomagali izgovori in opravičila treba je bilo plačati kazen. Je bil pa miličar saj toliko uvideven da nas je spusti z avtom nazaj v kamp. Takoj smo odšli saj za pico itak nismo več imeli dovolj denarja. Proračun za dva dni je šel za par- nepar omejitev.
    Za večerjo pa turistična pašteta in suh kruh.
    Eni so tiste čase tudi zadnjo številko na tablici popravili z tempera barvicami drugi dan pa spet zbrisali. Bogatejši so pa kar še en avto kupili z drugo številko na tablici.

    Liked by 1 person

Trackbacks

  1. 1982 Markovec – Boni za nakup bencina | Stare slike

Odgovorite milenaozbolt Prekinite odgovor