1935 Rakek – Teta na konju

Dramska sekcija Katoliškega izobraževalnega društva je bila zelo aktivna. Mnogo iger so naštudirali in zavidam jim njihov spomin. Jaz se samo od šporgeta obrnem, pa ne vem več po kaj. Največ iger so uprizorili v tridesetih letih 20. stoletja, naslovne letnice pa pišem na pamet, ker na slikah ni podatkov.

Avtor igre »Teta na konju« je verjetno Madžar. Pravega priimka ni mogoče ugotoviti. Enkrat je omenjen kot T. Hearst, naslednjič kot Hirst in tudi kot Hristov. Srčno upam, da ima kateri od bralcev ta podatek.

Igra predstavlja delček vojaškega življenja. Poročnik Stanič se zaljubi v lepotico Lidijo, upanja na poroko pa nima, ker je brez denarja. Ko je tako iskal rešitev, se je spomnil, da ima v Argentini bogato teto, ki je velika ljubiteljica konj. Piše ji, naj mu pošlje 1500 pengov, da si bo kupil kobilico Lidijo. Teta mu z veseljem ustreže in poročnik ne vidi več ovir za poroko. Pozabil pa je nevestino mater, ki je zahtevala, da pred poroko vidi teto. Po pomoč se obrne k svojemu prijatelju poročniku Kiku, ki se je oblekel v žensko obleko in se gospe Barletovi, Lidijini mami, predstavil kot teta iz Argentine. Ampak – zaplet primeren resne komedije – v »teto« se zagleda star major. Pila sta bratovščino enkrat, dvakrat, malo večkrat in se ga napila. Poročnik ni bil več pozoren, ženska obleka se je razprla in pod njo je major uzrl vojaško obleko. Razjezil se je in Kiku zbil z glave še lasuljo ter mu obljubil kazen.

Nato pa se pojavi prava teta iz Argentine in se pojavi pred gospo Barletovo, ki teti takoj razloži svoje želje glede hčerine bodočnosti. Teta Barbara je gluha na to uho in govori le o kobilici Lidiji, ki jo bo kupil njen nečak. V tem hipu pride poročnik Stanič in na svoje veliko presenečenje uzre teto, ki hoče videti kobilico za katero je poslala denar. Staniču pomoli pod nos njegovo pismo, v katerem ji je pisal, da je kupil kobilico, ki ima lepo grivo, lepe noge in je močna v križu. Ko Lidija to sliši, jo skoraj kap. In sedaj sledi razplet, kot se spodobi. Stanič vse razjasni, teta in Lidijina mama pa se pogovorita in privolita v poroko.

Zdaj sem že vajena takih zadnjih strani.

Slovarček:

• šporget: štedilnik
• pengő: (v madžarščini žvenket, žvenketanje) je nekdanja madžarska valuta, ki se je uporabljala med letoma 1927 in 1946

Viri:

• Glas naroda: najstarejši list slovenskih delavcev v Ameriki (05. 05. 1934), letnik 42, številka 105. URN:NBN:SI:DOC-49MYLLQP from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 1935
Avtor: neznan
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija