Skip to content

1916 Judenburg — Vojak Lojze Gogala

20. 08. 2011

Lojze Gogala se je učil v Celovcu za trgovca, ko je bil še ne 18 leten 11. maja 1916 vpoklican k vojakom v času prve svetovne vojne. Najprej je bil na vojaškem usposabljanju v  Judenburgu, kjer je nastala ta fotografija. Na soško fronto je moral 16. novembra 1916. Februarja 1917 je opravil podoficirski tečaj v Šempetru na Krasu. Po tem tečaju je moral ponovno nazaj na soško fronto.

____________________________________________________________

Lojze Gogala se je boril na Sveti gori, Škabrijelu, Fajtjem hribu in okolici. Po približno štirih tednih bojev v prvih linijah soške fronte so vojake poslali v zaledje na enotedensko počivanje. Enoto, v kateri je bil Lojze, so največkrat poslali v Koprivo na Krasu. Tam so po smrti Franc Jožefa prisegli novemu cesarju Karlu. V Koprivi so vojaki opravljali malo potrebo nemalokrat kar v potoček iz katerga je kuhar zajemal vodo za kuhanje. Kuharju je bilo tega dovolj, zato je v vodo napeljal elektriko, da so vojaki pri opravljanju male potrebe malo poskakovali.

Lojze je od 12. 5. 1917 do 5. 6. 1917 sodeloval v 10. soški ofenzivi.

Nato je sledila 11. ofenziva, ki je trajala od 17. 8. 1917 do 12. 9. 1917. Italijani so za to ofenzivo zbrali največ ljudi in vojaškega materiala do tedaj: 51 pehotnih divizij (600 bataljonov od 887 kolikor jih je štela cela italijanska vojska), 2,5 konjeniški diviziji, okoli 5.300 topov in minometov. Od tega je bilo v rezervi 6,5 pehotnih divizij in 1,5 konjeniška divizija.

Tudi avstro-ogrska armada je zbrala ogromno vojaštva — 20,5 pehotnih divizij in 1526 topov ter minometov, vendar naj bi med bitko prihajale okrepitve z vzhodne fronte. Lojze Gogala je pripadal 1. četi I. bataljona 2. polka gorskih strelcev (Slovenski planinski polk).

____________________________________________________________

5. septembra 1917 v 11. italijanski ofenzivi so enoto, v kateri je bil Lojze Gogala obkolili in zajeli Italijani.

Med 11. ofenzivo je na Škabrijelu padlo okrog 25.000 Italijanov ter 15.000 avstro-ogrskih branilcev. Hrib je po nekaterih podatkih v vseh teh dneh naskakovalo okrog 80.000 Italijanov. Hrib Škabrijel nad Gorico, visok 646 m sta zlasti avgusta in septembra 1917 napajala znoj in kri desettisočev branilcev in napadalcev, zato so mu branilci rekli Satanov hrib, italijanski napadalci pa Hrib smrti. Škabrijel je zahteval ogromno žrtev, saj bitke preživel je le vsak petnajsti vojak.

Odločilna je bila 12. soška ofenziva (24. — 28. 10. 1917), edina protiofenziva centralnih sil v kateri je avstro-ogrskim in nemškim silam uspel kobariški preboj. Sledil je beg italijanskih enot v notranjost Italije.

Gogala je bil v italijanskem ujetništvu do 30. 6. 1920, kar pomeni skoraj 2 leti po koncu 1. svetovne vojne, saj Italija ni hotela vrniti vojnih ujetnikov, dokler ni bila povsem prepričana, da bo dobila med drugim tudi Slovensko Primorsko. Domov se je vrnil v juliju 1920. Zanimiva je tudi zadnja stran stare fotografije. Razberemo lahko, da jo je Lojz poslal svoji sestri pred natanko 95 leti.

Tudi kasneje je imel razgibano življenje. Služboval je po raznih krajih in tako je prišel 28. 3. 1939 kot poslovodja v poslovalnico Bata v Cerknico, kjer se je ustalil.

____________________________________________________________

Viri:

  • Leksikon Sova, CZ, Ljubljana 2006, stran 1037,
  • Mala splošna enciklopedija, tretja knjiga, DZS Ljubljana 1975, stran 172 — 174,
  • internet,
  • spomin.

Kraj: Judenburg
Datum: avgust 1916
Avtor: neznan
Zbirka: Dušan Gogala
Skenirano: 9. 8. 2010
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: