Skip to content

1944 Bezuljak – Otroci z našega konca

9. 08. 2019

Nasmejani otroci so slikani sredi vojne vihre, poleti 1944, ob macesnu na meji med Turkovim in Kotovčkovim vrtom v Bezuljaku.

V Bezuljaku smo zelo imenitni, imamo namreč dvoje ulic: “t’guorajne” (gornje) in “t’duolajne ulce” (dolnje ulice). Na koncu dolnjih ulic proti Dobcu so Severjeva (Katern), Nežna (Primožič) in Kotovčkova (Turšič) hiša, na gornjih ulicah pa sta na desni strani Ulčarjeva (Turšič) in Ancna (Žnidaršič) hiša, na levi pa še Tetna (Kocjančič) in Turkava (Turk) hiša*. 

Otroci iz sosednjih hiš so se igrali skupaj, starejše sestre so skrbele za mlajše, domače ali sosedove otroke. Med vojno so se tudi otroci bolj držali bližine doma, ker niso nikoli vedeli, kateri vojaki bodo prikorakali v vas.

Kopijo fotografije je najmlajši na sliki, Ancni Ivici, prinesla šele po 60-ih letih Kotovčkova Julka. Julka je imela malo Ivico zelo rada in jo je pogosto prenašala okrog. Včasih je bila doma celo tepena, ker se je predolgo potepala in cartala Ivico pri sosedih Ancnih. V spomin na tiste težke in vendar brezskrbne dni ji je prinesla sliko in nanjo napisala: Otroci z našega konca.

Anc∂n pes Piko je imel rad otroke in Ivici so povedali, ko je zrasla, da ima on zasluge, da je shodila. Na vse načine so jo vabili, da bi naredila korak ali dva iz prijetne sence na deki pod drevesom, toda ona se ni in ni hotela premakniti. Pustili so jo zunaj in Piko je bil z njo. Kar naenkrat je sama prikoracala, oprta na Pikota, skozi vežna vrata.

Ko sva se z gospo Ivo pogovarjali o fotografiji, je povedala še eno zanimivost v zvezi z njenim imenom. Iva ima v krstnem listu napisano ime Ivana, dokler je bila majhna, so jo vsi klicali Ivica. Ko je prišla v šolo, so jo poklicali Ivana, ona pa se ni oglasila, ona je vendar Ivica. Iz Ivice je odrasla v Ivo.

Trije ta mali sosedje:

  • Marko Turšič – Kotovčkov, ki se umika prijaznemu Ancnemu psu Pikotu,
  • tudi Severjev Toni – Anton Katern ga gleda z nezaupanjem,
  • modro pa se drži njegov bratec Franc Katern – Severjev Franci.

Vsi trije so bosonogi kratkohlačniki. Hlače jim držijo šire. 

Zadaj stojijo:

  • Kotovčkova Francka,
  • Ancna Anica, ki drži v naročju še ne eno leto staro sestrico Ivico,
  • Jelka Turšič – Kotovčkova.

Spredaj:

  • z Rakeka je prišla na počitnice k Ancnim sestrična Fani Antončič v kiklci z naramnicami in beli bluzici,
  • Julka Turšič – Ulčarjeva,
  • Angela Turšič – Kotovčkova Angelca,
  • s svetlimi lasmi Marija Primožič – Nežna Marica in
  • s temnimi lasmi njena sestrica Frančiška Primožič – Francka,
  • zadnja v vrsti je Julka Turšič – Kotovčkova.

* Hišna imena in priimki veljajo za čas nastanka fotografije, do danes so se spremenili nekateri priimki in lastništvo.

Slovarček:

  • šire: naramnice
  • kiklca: krilce
  • cartati: razvajati; otrok je razcartan: otrok je razvajen
  • Než’ni: imena domačij so pogosto izpeljanke iz imen ali priimkov lastnikov: Neža – Nežini, Anc’ni: od Anica, Anca – Anicini, Tet’ni: od teta, tetini

Viri:

  • Iva Kržič, roj. Žnidaršič, Bezuljak, ustno 2019

Kraj: Bezuljak
Datum: poleti 1944
Avtor: neznan
Zbirka: Iva Kržič
Skenirano: 6. 1. 2019
Oblika: natisnjena fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: