1924 Begunje – Kuharski tečaj
Mlada dekleta na podeželju so včasih pridobivala znanje kuhanja in drugih gospodinjskih opravil na tečajih, ki so jih organizirali po vaseh.
Le malo kmečkih deklet je imelo možnost, da so obiskovale gospodinjske šole. Tudi pričujoča fotografija nam kaže meniševska dekleta, ki so obiskovala tak tečaj v Begunjah.

- Antonija Švigelj, Mivča iz Selščka, rojena 1905, poročena v Preserjah pri Radomljah, kasneje mama 9-ih otrok;
- neznana;
- Ivana Debevec, Ta dolajna Krajnča iz Begunj, ki se je poročila k Boštjanovim v Bezuljak;
- neznana.
- Angela Kranjec, roj 1904, Krajnča s Kožljeka, poročena Kranjec pri Mihovčkovih v Topolu, mama znanega organista, pevovodje, skladatelja Janeza Kranjca;
- Ana Švigelj, roj. 1904, Johanova ali Janezova s Kožljeka, poročena Kobal v Selu pri Ajdovščini;
- Marija Rožanec (21. 5. 1872 – 1964), Klemenova gospa iz Begunj. Pri Klemenovih so imeli šiviljstvo, gospa je bila mojškra, ki je na gospodinjskih tečajih vodila šiviljski del. Naša mama so šli, preden so se poročili, h Klemenovim, da so se naučili skrojiti in sešiti osnovna oblačila, ki so jih okrog leta 1930 nosili na kmetih: ženske spodnje hlače, žensko spodnjo srajco – kombinežo, spalno srajco, bluzo, kiklo, firtoh, moške gate, srajco in verjetno še kaj drugega.

- neznana;
- Amalija Brancelj, Podraževa iz Bezuljaka, poročena Škrlj pri Grmkovih v Begunjah, mama 14-ih otrok;
- Ana Debevec, Gornja Kotova iz Bezuljaka, poročena Žnidaršič pri Ancnih v Bezuljaku;
- Frančiška Debevec, Gornja Kotova, poročena na Kruščem.
- voditeljica tečaja Marija Kranjc, roj. 1864, v Dobcu pri Krajnčih, kuharica v farovžu na Polici pri Višnji Gori, umrla pri Novi Štifti na Dolenjskem;
- gospodična Lebanova, učiteljica v Begunjah;
- Jožefa Turšič, roj. 1906, Dolnja Kotova iz Bezuljaka, poročena Mramor pri Erjavčkovih v Begunjah;
- Ančka Bečaj – Čopetova iz Begunj.

Po oblekah z dolgimi rokavi in čevljih sodeč, so tečaj organizirali v pozni jeseni ali zimskem času, ko je bilo malo več časa, ker ni bilo več dela na njivah.
“Končno spet vidim svojo sestro Tončko. Rodila se je kot šibkejša od dvojčic. Sestrica dvojčica, ki je bila ob porodu bolj krepka, je kmalu umrla, ta, ki je bila bolj šibka, pa je preživela, odrasla in se poročila v Preserje pri Radomljah. Zamisli si, imela je 9 otrok!” Gospa Lojzka je prepoznala tudi večino udeleženk in to jeseni 2018, ko je že dopolnila 100 let.
Fotografijo sem pokazala tudi gospe Ivi Kržič iz Bezuljaka, ki pa je imela originalno fotografijo tudi doma, ker je na njej njena mama.
Krajnča Maša iz Dobca mi je posredovala podatke o stari teti Mariji Kranjc, ki je vodila kuharski del tečaja.
Obiskala sem tudi g. Tinco Brezec, ker je tudi njena mama na sliki. Povedala je, da je bila Angela Kranjec rojena leta 1904 in se je poročila 1926 v Topol k Mihovčkovim. Na tečaju je bila gotovo še kot dekle, tako sem lažje določila letnico nastanka fotografije.
Slovarček:
- mojškra: šivilja
- kikla: krilo
- firtoh: predpasnik
- gate: moške spodnje hlače
- farovž: župnišče
- globin: krema za čevlje
- spucati: zdrgniti (iz nem. putzen – čistiti)
Viri:
- Alojzija Švigelj, Mivča Lojzka iz Selščka, ustno, september 2018
- Iva Kržič, Bezuljak, ustno, marec 2019
- Marija Košir – Krajnča Maša, Ljubljana, ustno 2019
- Ana Kranjc, Klemenova iz Begunj, ustno, oktober 2019
- Valentina Brezec, roj. Kranjec, Cerknica, ustno, januar 2020
- Magda Lorbek, Šmarca pri Kamniku, ustno, januar 2020
- Ivana Rupar, roj. Mramor, Begunje, ustno, januar 2020
Kraj: Begunje
Datum: 1924
Avtor: neznan
Zbirka: Iva Kržič
Skenirano: 6. 1. 2019
Oblika: fotografija
Nič čudnega, da so znale naše stare mame in mame tako raznoliko in okusno kuhati. Imele so kuharske tečaje, ki bi jih dandanes mlade mame še kako potrebovale. Velikega pomena je dejstvo, da so kuhale raznovrstno hrano iz domačih pridelkov, pretežno iz zelenjave.Meso je bilo na mizi komaj dvakrat na teden in še to v zelo majhnih količinah. Menim, da smo bili zadnja generacija, ki je v otroštvu jedla zdrave obroke. Naše otroke pa žal mnogi od nas nismo vzgojili k zdravemu prehranjevanju, še več; nismo jim vcepili, da je najbolj zdrava hrana tista, ki zraste na domačem vrtu in da ima vrtičkarstvo izjemen pomen, ne samo za zdravo prehranjevanje pač pa tudi za družinski proračun. Škoda, škoda, da smo tako katastrofalno zašli z zdrave poti.
Tako je starejsi ljudje so ziveli bolj skromno in zdravo.Cas je pa vse obrnil na glavo.Pa tudi bolj zdravi so bili.Saj sedaj ne vem ce je sploh se kaksen zdrav, od dojencka naprej,pa tudi vec veselja je bilo ljudje so se bolj druzili, kar tega danes ni.Skratka bolj lepo jim je bilo kljub pomankanj