1948 Gorenje Otave – Otvoritev šole
Fotografija predstavlja za ta kraj in v takratnem času velik in veličasten dogodek – slavnostno otvoritev med vojno požgane Osnovne šole v Gorenjih Otavah.
Iz Kronike Otavcev, ki jo je napisal Bečajev oče – Jože Zalar starejši iz Dolenjih Otav:
Po končni vojni je bilo pred nami veliko dela. Kot po vsej Jugoslaviji so tudi v Otavah bile vidne posledice vojne. Prvo smo morali obnoviti do tal požgano šolo, od katere so ostale le gole stene. Ljudje so sami z udarniškim delom odstranili ruševine in ostanke pogorišča. Napravili smo prošnjo za posek lesa v nacionaliziranih gozdovih, potreben za ostrešje, pode in stavbno pohištvo. Les smo posekali, speljali na parno žago in uskladiščili. Za popravilo smo dobili 200.000 din kredita in s tem nabavili apno, nekaj zidne opeke in strešno opeko.
Vsa mizarska dela smo oddali privatnemu mizarju, a zidarska dvema, tudi privatnima zidarjema. Dela smo vodili v lastni režiji. Kopijo načrta sem dobil v Ljubljani, ker je naš zgorel. Iz Okraja je prišel pogledat situacijo gradbeni tehnik. Vprašal je, koliko imamo denarja, in ko sem mu povedal, je dejal, da bo premalo. Upam, da ne bo, sem mu odgovoril. Pouk otrok smo začasno uredili v zadružni dvorani. Zaprosili smo, da se nam dodeli učitelj in nato je prišel mlad fant, ki je bil še sam potreben šole. Z njim nismo bili zadovoljni. V sosednji šoli je poučeval starejši učitelj. Zasnubili smo ga in bil je voljan priti v Otave. Napisal je prošnjo za premestitev in kmalu dobil dekret, da sprejme poučevanje v Otavah. Seveda domačini iz Svetega Vida niso bili zadovoljni in so se pritožili. Ministrstvo je preklicalo dekret. Bil sem jako užaljen. Odšel sem na telefon z namenom, da nahrulim okrajnega referenta, toda ta mi je pojasnil, da se je stvar naredila proti njegovi volji in naj se na njega ne jezim. Napotil me je naj grem na Ministrstvo in jim razložim potrebo.
In res, trije smo odšli v Ljubljano, kjer nas je sprejel referent za šolstvo. Bili smo precej razburjeni in tudi glasni, ker nam referent ni mogel dati zadovoljivega odgovora. Poklical je ministra za šolstvo Lidijo Šentjurčevo. V šibki obliki sem hotel tudi njo nahruliti. Rekla je, da si moramo sami pomagati in tedaj je v meni vzkipelo in preveč surovo sem izjavil: “Čemu ste pa vi tu, da sem jaz na Ministrstvu, kaj takega se ne bi dogajalo.” Prizadelo jo je. “Takoj, tovariši, bomo uredili, kaj želite, je povprašala?” Hočemo učitelja, ki poučuje pri Sv. Vidu. On bi rad prišel v Otave. Takoj bomo uredili nas je pomirila. odšli smo zadovoljni domov.
Dne 1. maja 1948. leta se je z dekretom javil bivši Vidovski učitelj Stanko Stritih in sporočil, da je prestavljen v Otave. Z veseljem smo ga sprejeli. Med pozdravom sem rekel: “Prišel si v puščavo, toda ne smemo obupati. Z združenimi močmi bomo vse premagali.” Za topli sprejem se je zahvalil in videti je bilo, da je popolnoma zadovoljen. Pri obnovi šole je aktivno pomagal in vestno vodil knjigovodstvo.
Prihodnje leto, leta 1948, za pričetek šolskega leta, je bila šola obnovljena. Imela je eno učilnico, v kateri so se učili vsi letniki. Učitelj je bil vzoren in tudi zadovoljen. Otroci, kakor tudi ljudje so ga imeli radi. Tudi kot fant je bil priljubljen med dekleti. Po dveh letih se je poročil s tov. Emilijo Tekavec, tajnico KLO v Otavah. Vselila sta se v udobno šolsko stanovanje in živela zadovoljno. Žena mu je rodila dva sinova. Tovariš učitelj je vestno poučeval otroke vse dotlej, dokler je obstajala šola. Sedaj prevažajo otroke z avtobusom v Begunjsko oziroma v Cerkniško šolo. Stanko Stritih, večletni učitelj v Otavah pa je bil prestavljen v svoj rojstni kraj na Gorenjsko. Zavzel je dolžnost upravnika šole v Tržiču. Naša lepa šola je sedaj prazna in sameva ter čaka kakšen namen ji bodo dali v bodočnosti ali se bo razpadla v prah.
Kot zelo pomemben vaščan tistega časa, bo Bečajev oče predstavljen v enem od naslednjih prispevkov.

V spominu je tudi meni ostal kot zelo dober človek, saj je krajanom pomagal v mnogih nesrečah in tegobah, ki so jih v tistih težkih povojnih časih doletele.
Slovarček:
- dekret: odlok
- KLO: krajevni ljudski odbor
- nahruliti: nadreti, razjeziti se na koga
Viri:
- Lilijana Štritof, žena Marjana Štritofa, vnuka Bečajevega očeta – Jožeta Zalarja iz Dolenjih Otav
- Kronika Otavcev, avtor Jože Zalar iz Dolenjih Otav
Kraj: Gorenje Otave
Datum: 1948
Avtor: neznan
Zbirka: Žan Borštnik
Skenirano: 6. 4. 2019
Oblika: fotografija
Zanimivo bi bilo izvedeti kdaj je to pisal Bečajev oče, do kdaj je obstajala šola, kaj se sedaj tam dogaja
Moški, ki stoji na levi strani ob prvem mlaju v svetli obleki je verjetno Matevž Hace, med vojno komisar legendarne 14.divizije, po vojni družbeno politični delavec in pisatelj.
Ja, tudi jaz mislim, da je tisto Matevž Hace. Letos je 110 let od njegovega rojstva, če se ne motim..