Cerknica 1970/71 – 7. c razred
V šolskem letu 1969/70 se je pred fotoaparat postavilo šestindvajset učencev iz 6. c razreda. Z njimi se je slikala tudi razredničarka Marija Arnuš. Glede na število učencev v petem razredu je tukaj kar šest fantov manj. Nekateri so mogoče manjkali v šoli ravno na dan slikanja in nekaj jih je verjetno ponavljalo.
Dogodek, ki je ostal v spominu. Vozači so se na avtobusu vedno “gužvali”, saj so bili avtobusi polno zasedeni. Ko so na avtobus vstopili tisti že malce starejši fantje (nekateri so že tedaj obiskovali devetletko), se je takoj našel prazen prostor. Mlajši in tudi manjši učenci so se jih namreč bali. Zato so se jim zaradi ljubega miru kar sami umaknili. Zakon močnejšega pač, kar pa ne pomeni nujno tudi pametnejšega.
- Dragica Zalar (Bočkovo),
- Zalka Gašperšič (Begunje),
- Mira Lah (Zales),
- Mira Lukovič (Begunje) in
- Irena Marolt (Cajnarje).
Druga vrsta:
- Fani Zelič (Krušče),
- Vlasta Zalar (Dolenje Otave) in
- Anica Zalar (Dolenje Otave).
Tretja vrsta:
- Jože Turšič (Jeršiče),
- Franc Košir (Lovranovo),
- Rajko Hiti (Ravne),
- Vojko Otoničar (Bečaje) in
- Ciril Debeljak (Koščake).
- Tonka Meden (Kožljek),
- Marta Pirman (Sveti Vid),
- Nada Tekavec (Tavžlje),
- Pavla Hiti (Stražišče) in
- Julka Žnidaršič (Osredek).
Druga vrsta:
- Vida Hribljan (Tavžlje),
- Vilma Klančar (Rudolfovo) in
- razredničarka Marija Arnuš.
Tretja vrsta:
- Alojz Lah (Zales),
- Alojz Korošec (Kržišče),
- Stane Korošec (Hiteno) in
- Franc Tekavec (Otonica).
Viri:
- Irena Lovko
Kraj: Cerknica
Datum: 1970/71
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Osnovna šola Cerknica
Skenirano: 5. 5. 2015
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Slovenska beseda za srbo-hrvaško “gužvati se” je “drenjati se” (za “gužva” pa “dren” ali “gneča”). Samo v vednost.
Lep pozdrav!
Beseda “dren” med drugim pomeni grm ali zelo nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi. Od tu tudi znan slovenski rek : “Zdrav oziroma trden kot dren.” Samo v vednost.
Gneča je drenj, grm pa dren kolikor jaz vem 🙂
Srbo-hrvaščine tudi ni več. Je srbski jezik ali hrvaški jezik, samo v vednost. Avtorica prispevka ja besdo gužvati se napisala v navednicah, kar pomeni da je uporabila besedo, ki se je in se še pogosto uporablja pri današnjem govoru. Prispevek je super in lepo opisuje takratno šolsko fotografiranje. Pa še to, današnja mlajša generacija šolarjev bi zagotovo napisala, da so bili “ful nagužvani” ampak je bilo vseeno “ful kul” 🙂