Skip to content

1950 Pula – Šavrinka Sofija Mihec (2)

14. 04. 2020

Ko so Flegovi obnovili požgano domačijo in v svobodi ponovno zadihali s polnimi pljuči, je Sofija odpeljala svoja otroka na izlet v Pulo k sorodnikom. Đino (12 let) in Marija (5 let) sta se takrat prvič peljala z vlakom. Da jima bo ta izlet ostal v trajnem spominu, ju je Sofija odpeljala še k fotografu. Zelo lepo so oblečeni in simpatično koketirajo s fotoaparatom ali s fotografom, ne vem.

Kmalu po vrnitvi iz Trsta, je Sofija spoznala bodočega moža Ivana Flega iz Štrpeda na Hrvaškem. Denar si je služil s kopanjem jarkov za rižanski vodovod. Sofija se je poročila v številno družino, saj je Ivan imel še tri sestre in sedem bratov. Sestre so se poročile, bratje pa so se raztepli po svetu za zaslužkom. Ivan in Sofija sta ostala na domačiji in skrbela za Ivanove starše.

Rodila sta se jima sin Đino (1938) in junija leta 1945 hči Marija. Ker sta bila Ivan in mož njegove sestre Karoline Josip Fabjančič (po njem nosi ime ena od ulic v Buzetu) pri partizanih, so Italijani Flegovim požgali dom. To je bilo spomladi leta 1945. Visoko nosečo Sofijo so Italijani nasilno strpali na kamion skupaj z drugimi zavednimi vaščani, da jih bodo odpeljali v taborišče. Đino je ostal pri tašči. Ko je kamion z ujetniki stal sredi vasi pod velikim orehom, je Sofija izkoristila nepazljivost Italijanov (rabutali so jabolka) in pobegnila v sosednjo vas Kajino. Naslednji dan se je skrivoma vrnila domov.

Zatočišče so dobili v zapuščenem hlevu pri sosedi Albini. Tam so kuhali in spali. V teh slabih razmerah se je junija rodila Marija. Nikjer ni bilo nič, ne najnujnejšega pohištva, ne obleke ne hrane, bili so le dobri sosedje in pridne Sofijine roke, pa so z močno voljo vse prebrodili. Ko se je oče vrnil domov, so se lotili obnove domačije.

Ker je bila Istra pred vojno pod Italijo, je Marijin in Đinov oče, Ivan Flego, služil vojaški rok v Catanzaru na Siciliji. Da bo slika, ki jo bo poslal domačim v Štrped, čim lepša, se je ponosno postavil k pokončni mizici in na levici pokazal uro. Tudi uniforma in kapa sta zanimivi.

Vojne je konec in Istra zopet pripada matični domovini. V tem duhu je nastala tudi ta fotografija z jugoslovansko zastavo v ozadju na domačem vrtu. Na katriji sedi šestmesečna Marija zraven pa stoji sedemletni Đino. Ker so Flegovim Italijani pred Marijinim rojstvom požgali dom, so dobili zatočišče pri sosedi Albini. Le-ta je tokrat poskrbela tudi za otrokova oblačila in partizansko kapo. Pod katrijo je očetova narobe obrnjena jakna podložena z ovčjim krznom. Đino ima na suknjiču žalni trak, ker jima je umrl nono Anton Flego.

Slovarček:

  • koketirati: izražati naklonjenost, simpatijo do nečesa sploh, spogledovati se
  • nono: stari ata
  • katrija: lesen stol z naslonjalom

Viri:

  • Marija Pantar

Kraj: Pula (Pulj), Catanzaro (Kalabrija), Štrped
Datum: 1950, trideseta leta 20. stol., 1945
Avtor: neznan
Zbirka: Marija Pantar
Skenirano: 17. 3. 2020
Oblika: fotografija

8 komentarjev leave one →
  1. 14. 04. 2020 08:46

    Kako lepi so, za njimi pa tako žalostna zgodba. Le kako so deklici naredili tisto dvojno rolico na glavi? Kaj takega prvič vidim.

    • Anonimno permalink
      14. 04. 2020 09:34

      Hvala Milena.

    • bredatursic permalink
      14. 04. 2020 12:18

      Ja, res lepi, pa kako so si tudi zelo podobni.

  2. Anonimno permalink
    14. 04. 2020 09:36

    hvala Milena.

  3. Anonimno permalink
    14. 04. 2020 09:52

    Hvala Tilki za lep zapis in trud. Marija Pantar

  4. Anonimno permalink
    11. 05. 2023 22:38

    Moja nona je bila rojena Flego, poročena Brozić, poročena v Baredine, zanima me, ali je kaj v sorodu. Hvala za odgovor!

    • tilkaklepac permalink
      12. 05. 2023 11:20

      Marija Flego por.Pantar pravi, da niste v sorodu.

Trackbacks

  1. 1975 Štrped – Sofija, Flegova hiša in vol Buškarin (3) | Stare slike

Dodajte komentar

%d bloggers like this: