Skip to content

Novi Kot 1958/59 – Učenci Podružnične šole

11. 05. 2020

Ob zaključku šolskega leta 1958/59 so se slikali učenci vseh razredov z učiteljico Marico Šega pred šolo na Mandrovem vrtu. Nekdanji učenec Anton Pantar se spominja, da je ena izmed njegovih učiteljic ob ponedeljkih rada zamujala. Takrat je hodil v peti razred. S prijateljem in sošolcem Marjanom Knavsom iz Starega Kota sta jo nekaj časa čakala v razredu, ker pa je ni bilo od nikoder, sta vzela nogometno žogo in jo brcala vso dopoldne v manjšo vrtačo oziroma sta si jo podajala. Eden je bil v vrtači drugi pa zunaj. Njuno nogometno zagretost je opazila takratna šolska kuharica in čistilka, Antonova teta – Mandrava Micka, in ju nagnala domov z besedami: Takoj pojdita domov! Tu Bogu čas kradeta, naredita doma kaj koristnega.

V Podružnični šoli Novi Kot (matična šola je bila v Kočevju) je bil vedno kombiniran pouk, ker je bilo vseh šoloobveznih otrok komaj za en razred (cca. 15 – 20 otrok). Učitelj je navadno poučeval 4. in 5. razred dopoldne, 1., 2., 3. pa popoldne, odvisno od števila otrok v posameznem razredu.

Ko je moja generacija otrok odšla v šolo v Stari trg pri Ložu, so se učitelji v Novem Kotu zelo hitro menjavali. Tu so ostali eno leto ali dve in si poiskali službo drugje – večinoma so bili to začetniki v učiteljskem poklicu. Najdlje, štiri leta, je poučevala učiteljica Marija Brišar por. Knavs. Dve leti je bila tudi moja učiteljica. Bila je dobra učiteljica. Na enostaven, neprisiljen način nam je razlagala učno snov, med poukom je bila v razredu tišina, imeli smo jo radi, pa ne samo zato, ker si je znala ustvariti avtoriteto, ampak smo čutili, da nas ima rada in nam bo vedno priskočila na pomoč, če bo potrebno. Spomnim se, da je tudi naše mame ob večerih učila različne tehnike vezenja in pletenja. Po njenem odhodu so jo Kotarji zelo pogrešali kot učiteljico, mentorico ročnih del in sodelavko v vaški skupnosti. Za njo je prišla učiteljica Marica Šega. Po enem letu se je poročila in odšla poučevat v Loški Potok. Tu sta poučevala še Anica Filetič in Rado Meglič, nato pa so šolo ukinili, otroci pa so nadaljevali šolanje v različnih krajih (Prezid, Trava, Stari trg, Hrib, Kočevje). Vsak se je znašel po svoje.

Zadnja vrsta:

  • Ivan Mavrin,
  • Marjan Knavs,
  • Anton Miklič,
  • Anton Pantar.
  • Srednja vrsta:
  • Lojzika Miklič,
  • Kristina Janež,
  • Sonja Ješelnik.

Sedijo:

  • Marija Katern,
  • učiteljica Marica Šega in
  • na desni Jože Poje.

Zadaj stojijo:

  • Franc Ješelnik,
  • Mladen Malnar,
  • Franc Pantar.

Deklice:

  • Irena Kovač,
  • Anđelka Poje,
  • Antica Kovač in
  • zgoraj omenjeni Jože Poje.

Spredaj čepijo:

  • Francka Cimprič,
  • Marija Miklič,
  • Ivanka Mavrin,
  • Danica Cimprič.
Zadnja stran.

Viri:

  • ustni vir: Anton Pantar

Kraj: Novi Kot
Datum: 1959
Avtor: neznan
Zbirka: Marija Pečnik
Skenirano: 17. 3. 2020
Oblika: fotografija

One Comment leave one →
  1. 11. 05. 2020 09:01

    Vedno znova se vračam k temu, kaj je v naših časih pomenila vsaka učiteljica ali učitelj, ki se je pojavila v našem življenju. Učenci smo že prvo uro ocenili, ali je učitelj prijazen, strog, brezbrižen, kaj si lahko dovolimo in česa sem moramo bati, ali dobro razlaga snov ali ne…Poznali smo njihove kaprice in smešne plati, njihove slabosti. Za starše pa je bilo to kar so rekli v šoli zakon, brez pardona. In zanimivo, da so mi še zdaj živo v spominu in enako pomembni kot so mi bili tedaj. Tudi smešni: v srednji šoli smo imeli profesorja geografije, ki ga je rad cuknil in nekoč, ko smo se ob šestih zjutraj zbrali na železniški postaji, da bi šli na neko ekskurzijo, se je od nekod prikazal, najbrž s kakega ponočevanja, ves vinsko razposajen in nam pri priči razložil, kako se pravilno po slovensko imenuje ples twist, ki je ravno prišel v modo, namreč: “riti-migi-tanc”…

Dodajte komentar

%d bloggers like this: