Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (5)

1389 Glava kneza Lazarja

Slika predstavlja s svetniškim sijem obdano glavo kneza Lazarja, ki so jo potegnili iz vodnjaka. Naslikal jo je Milenko Gjurić (Đurić), rojen 1894 v Zemunu, umrl leta 1945 v Zagrebu. Študiral je na umetniški šoli v Zagrebu in na akademiji v Pragi. Leta 1918 je postal profesor dekorativnega slikarstva na obrtni šoli v Zagrebu. Ustvarjal je tudi olja, akvarele in v različnih grafičnih tehnikah. Razstavljal je doma in v inozemstvu. Leta 1919 je ustanovil časopis Grafična umetnost in bil tudi njegov urednik.

Stefan Lazar Hrebeljanović, poznan tudi kot knez Lazar in sveti car, srbski knez, vladar Moravske Srbije, legendarni srbski narodni junak in svetnik srbske pravoslavne cerkve, se je rodil leta 1329, Prilepac, Kosovo, umrl 28. junija 1389 (po gregorijanskem koledarju), Kosovsko polje, Kosovo. Vladal je od 1371 do 1389, ko je padel v bitki na Kosovem polju.

Knez Lazar je odraščal na dvoru carja Dušana. Dušanov naslednik car Štefan Uroš V. mu je dal naslov kneza. Leta 1370 je zapustil Prizren in pričel z utrjevanjem oblasti okrog svojega dvora v Kruševcu. Čeprav je bil Šefanov vazal, je leta 1371 zavrnil udeležbo v bitki na Marici. Kmalu za tem je Uroš, kot zadnji iz dinastije Nemanjićev, umrl. Z diplomacijo, vojaškimi akcijami in družinskimi zvezami je Lazar kot najvplivnejši srbski plemič, ki ni bil v osmanski službi, prevzel oblast. Utrdil jo je s poroko z Milico Nemanjić. Obdržal je naslov knez, uporabljal pa je carska naslova Stefan in avtokrat. Proglasil se je za kralja Srbije in Bosne. Leta 1386 je Lazar mobiliziral več srbskih plemičev in premagal osmansko vojsko, ki se je umaknila južno od Niša. Leta 1388 so Srbi premagali bosansko vojsko pri Bileći. Leto kasneje sta se srbska in turška vojska spopadli v slavni bitki na Kosovem polju. Lazarja in večino srbske elite so ubili. Padel je tudi njegov nasprotnik Murat I. Oblast je prevzela kneginja Milica, Lazarjeva vdova. Zaradi pomanjkanja vojaške in gospodarske moči je priznala nadoblast Muratovega naslednika Bajazida I., ki se je poročil z Lazarjevo hčerko Olivero Despino. Milica se je ukvarjala le še z notranjimi zadevami. S pomočjo srbske epske poezije, ki so jo sestavljali na dvoru, je iz Lazarjeve smrti naredila njegovo vstajenje.

Srbsko ljudsko izročilo pravi, da je Lazarja pred bitko obiskal angel. Na izbiro mu je dal zemeljsko ali nebeško kraljestvo – mirno kapitulacijo ali krvav poraz. Lazar se je odločil za slednje, ker je nebeško kraljestvo večno. Srbska pravoslavna cerkev je Lazarja razglasila za svetega Lazarja. Njegov praznik je Vidovdan – 28. junij po gregorijanskem koledarju oziroma 15. junij po julijanskem koledarju. Po njem se imenuje več manjših srbskih cerkva in misijonov. Njegovi posmrtni ostanki so shranjeni v samostanu Ravanica. Tam se je zgodilo tudi nekaj čudežev, ki jih pripisujejo Lazarju.

Razglednica je bila 2. marca 1922 poslana v Kamnik.

Viri:

• http://galerijadivila.hr/milenko-d-gjuric-hr-hr/
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Lazar_Hrebeljanovi%C4%87

Kraj: Srbija
Datum: 1389
Avtor: Milenko Gjurić (Đurić)
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 19. 3. 2020
Oblika: razglednica