Skip to content

1940 Begunje – Duhovna obnova Katoliške akcije

12. 09. 2020

Dekleta so se fotografirala pred Prosvetnim domom v Begunjah ob zaključku srečanja Katoliške akcije, ki je bilo namenjeno poglabljanju vere. Gospa Lojzka Švigelj se je spominjala, da je bila voditeljica srečanja iz Logatca. Večina udeleženk je bila z Menišije, iz begunjske župnije, nekaj pa iz sosednjih župnij (Sveti Vid, Cerknica, Grahovo).

Iz Wikipedije, proste enciklopedije:

Katoliška akcija je organizacija za sodelovanje laikov v apostolskem delu Cerkve. Leta 1922 jo je ustanovil papež Pij XI. z okrožnico Ubi arcano, nato pa jo razvijal z vrsto okrožnic, pisem in govorov. Njen namen je bil vzbujati pravo katoliško duhovnost in uveljavljati katoliška socialna načela, zato je veljal njen boj liberalizmu, sekularizmu in socializmu. Danes je dejavna predvsem v Italiji, Avstriji in Nemčiji.

V Sloveniji jo je v ljubljanski škofiji organiziral škof Anton Bonaventura Jeglič (1928), v lavantinski – mariborski pa škof Andrej Karlin. V prvih letih ni bila samostojna organizacija, ampak le vzajemno sodelovanje že obstoječih verskih družb in katoliških društev, ki jih je vodil meddruštveni odbor. Katoliška akcija namreč po svojih pravilih iz leta 1929 ni bila organizacija, ampak gibanje. V pravilih katoliške akcije je bilo tudi zapisano: “Katoliška akcija zaradi nadnaravne usmerjenosti dejansko izključuje politiko.” Po letu 1931 je katoliška akcija nastopala bolj ofenzivno, zlasti nekatere njene mladinske in izobraženske organizacije so začenjale odkrito politično delovati za uveljavitev papeške socialne enciklike Quadragesimo anno. Katoliška akcija je leta 1936 dobila v Sloveniji nova pravila. Z njimi je postala samostojna in elitna organizacija za krščansko prenovo življenja. Imela je osem posebnih organizacij: Zveza katoliških dijakov, Zveza mladih katoliških delavcev, Zveza mladih katoliških delavk, Zveza katoliških dijakinj, Zveza katoliških kmečkih mladcev, Zveza katoliških kmečkih mladenk, Zveza katoliških učiteljev. Vodil jo je Narodni odbor Katoliške akcije, v katerem so bili laiki (Jože Basaj, Ernest Tomec) in duhovniki (Alojzij Odar, Lambert Ehrlich). V javnosti je nastopala z ostro kritiko proti vsem levičarskim katoliškim organizacijam, ki so bile naklonjene socializmu. Med NOB so se nekateri njeni člani pridružili oboroženim protirevolucionarnim enotam.

Zadnja vrsta z leve:

  • Ana Turšič – Kocjanova,
  • Milka Popek – Šuštarjeva, med vojno internirana v Italiji, kasneje borka v prekomorskih brigadah.
  • Frančiška Turšič – Kocjanova,
  • Ivana Švigelj – Kešlanova, vse iz Bezuljaka,
  • Majerčkova iz Štrukljeve vasi.

Sredina:

  • — —,
  • z velikim belim ovratnikom Francka Furlan – Kavčeva iz Bezuljaka,
  • — —,
  • — —,
  • — —,
  • Ančka Škrlj – Dolnja Popkava iz Bezuljaka,
  • Ivana Rožanc – Andrejeva z Brezja,
  • Angelca Turk – Gornja Pavlova s Kožljeka,
  • Dana Drenik – Bočkava iz Begunj,
  • — —.

Prva vrsta:

  • — —,
  • — —,
  • — —,
  • — —,
  • — —,
  • — —,
  • s temnimi lasmi Zdenka Meden – Jankotova iz Begunj,
  • svetlih las, v beli bluzi Iva Otoničar – Čopča,
  • — —,
  • — —.

Sedijo:

  • Alojzija Švigelj – Mivča Lojzka iz Selščka,
  • — —,
  • Primožčeva Zofka iz Selščka,
  • voditeljica iz Logatca,
  • — —,
  • — —.

Zadnja vrsta:

  • Justina Rot z Župenega,
  • — —,
  • — —,
  • — —,
  • z močnimi kitami Tinca Stražiščar – Dolnja Pavlova s Kožljeka, po vojni ubita v Teharjah,
  • Ančka Meden – Jurjeva iz Selščka.

Sredina:

  • nasmejana, s svetlimi lasmi Stanka Otoničar – Čopča se je učila v trgovini pri Matičiču, umrla mlada,
  • ostale neprepoznane.

Prva vrsta stojijo:

  • Antonija Meden – Markoča Tonca s Kožljeka. Družina je po požigu Kožljeka leta 1942 poiskala zatočišče pri maminih sorodnikih v Borovnici. Ob zavezniškem bombardiranju borovniškega viadukta sta bili ubiti obe z mamo.
  • Vika Hiti – Kovačeva iz Begunj,
  • — —,
  • Ana Debevec – Debevča iz Begunj,
  • dekle s temnim ovratnikom in gumbi poleg Ane je iz Martinjaka,
  • ostale neprepoznane,
  • zadnja, v vzorčasti obleki, je verjetno Jerca Kranjc – Krajnča iz Dobca.

Sedijo:

  • duhovnik, gospod Cigan, ki je nekaj časa pomagal župniku,
  • Viktor Turk – župnik v Begunjah,
  • ostale nepoznane, verjetno voditeljice.
Besedilo je napisala hčerka Ivane Švigelj, por. Petrič.
Mogoče bo kdo od bralcev prepoznal kakšno mamo, staro mamo ali staro teto. Lepo bi bilo, če bi dopolnili seznam. Neprepoznane osebe so označene z “— —”.

Viri:

  • Alojzija Švigelj, Begunje – september 2018, ustno
  • Marija Hren, Bezuljak, september 2018, ustno
  • s. Amata – Ana Hiti, Šentjakob – september 2018, ustno
  • Wikipedija: Katoliška akcija

Kraj: Begunje
Datum: verjetno 1940
Avtor: neznan
Zbirka: Darinka Petrič, Logatec
Skenirano: 31. 8. 2018
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: