1960 Cerknica – Dr. Stanko Pušenjak
Stanko Pušenjak se je rodil 19. avgusta 1895 na Cvenu pri Ljutomeru. V letih 1918 in 1919 je bil Maistrov borec, prostovoljec v bojih za severno mejo. 15. julija 1922 je promoviral kot doktor vsega zdravilstva na Karlovi univerzi v Pragi. Tedaj je bil že član Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Dvajsetega februarja 1924 se je poročil s Hedo Crobath iz Kranja. Imela sta dva sinova in hčer. Oba sinova, tudi že pokojna, sta bila zdravnika. Zdravnik je tudi njegov vnuk dr. Stanko Pušenjak, specialist ginekolog in porodničar.
S prvim marcem 1924 je postal okrožni zdravnik v Cerknici, prej pa je delal kot zdravnik splošne in ženske bolnišnice v Ljubljani. Po pogodbi je bil tudi zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Cerknici. Leta 1931 je bil imenovan za banovinskega zdravnika. Pet let kasneje je dobil odlok o premestitvi v Juršince, a je odklonil. Raje je ostal v Cerknici kot splošni zdravnik. Aktivno je sodeloval v NOB. Marsikateremu borcu je nudil prvo pomoč. To delo je opravljal do 12. maja 1942. Od tega dne pa do 15. julija 1943 je bil v zaporu in italijanski internaciji. Od 18. decembra 1943 do decembra 1944 je delal v Ljubljani, potem pa je ponovno nastopil delo v Cerknici kot zdravnik Zavoda za socialno zavarovanje Cerknica. Po vojni je imel v prostorih stare osnovne šole (zbornica) na Rakeku ordinacijo za šolske otroke ter za upokojence in starejše ljudi. Ordiniral je enkrat na teden. Na obiske je prihajal z gigom, kasneje pa z avtomobilom. Bil je ugleden slovenski kinolog, navdušen lovec, starosta Sokolskega društva v Cerknici, predsednik Jugoslovanske nacionalne stranke za logaški srez. Umrl je leta 1965 v Cerknici, kjer je tudi pokopan.
***
Podatkov o znamenitem, skoraj že legendarnem cerkniškem zdravniku je malo, čeprav je bilo njegovo življenje pestro. Veliko več pa je anekdot v zvezi z njim. Nekatere še danes krožijo po Notranjski. Prepričana sem, da ima vsak, ki se je kadar koli srečal z njim, svojo. Povedala vam bom dve. Eno domačo in eno, za katero ne vem, ali je resnična ali le urbana legenda. Glas ljudstva bo povedal svoje.
Nisem še imela dve leti. Ponoči sem dobila visoko vročino in mama je poslal ata po zdravnika v Cerknico. S kolesom. Prišel je dr. Pušenjak in takoj nahrulil mamo: »Otrok ni od danes bolan. Za kazen boste šli takoj zdaj v Cerknico po zdravila!« Pa je šel ata še enkrat s kolesom v Cerknico. Ko se je vrnil domov, sem jaz že veselo skakala po postelji.
Nekoč je prišla neka ženska k dr. Pušenjaku, češ da ji v trebuhu raste ena bula. Po pregledu ji je rekel:
»Noseči ste.«
»Kako,« je odvrnila ženska, »to mi pa ne gre v glavo.«
»A v rit vam je pa šlo!?«
Zaradi takih in podobnih izjav je bil večkrat tožen oblastem, a se je vedno izvlekel. Kljub vsemu je bil dober zdravnik.

Slovarček:
- srez: politični okraj v stari Jugoslaviji
- gig: lahek, navadno odprt enovprežen voz na dveh kolesih
Viri:
- Časopisi Slovenski dom, Slovenec, Jutro, Jugoslovan in tabor od leta 1922 do 1939 v digitalni knjižnici
- Notranjski listi II, Cerknica 1981
Kraj: Cerknica
Datum: 1960
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Gornik
Skenirano: 17. 10. 2019
Oblika: fotografija
Simpatičen prispevek. Glede na svoje delo v težkih medvojnih in povojnih časih na Notranjskem, si zasluži svojo ulico v Cerknici. Da bi se ohranjal spomin na zdravnika, ki je svoje delo jemal kot poslanstvo. Tudi danes je dosti takih zdravnikov, a dosti tudi onih, ki se od Hipokrata vedno bolj ozirajo proti Kuštrinu.
Se popoinoma strinjam,zasluzil bi si vec pozornosti.
Tudi drugi vnuk je zdravnik za abdominalno kirurgijo. Druga zgodba pa je o tem, da je grob dr. Stanka Pušenjaka skoraj izgini