Skip to content

1914 Sarajevo – Atentat (4)

29. 10. 2020

Fant, ki je vrgel bombo

 

Kljub poizkusu bega so Nedeljka Čabrinovića po atentatu ujeli. Na sliki vidimo, kako ga vlečejo na policijsko postajo. Ko so ga prijeli, je dejal: »Jaz sem srbski junak!«

Franc Ferdinand je obiskal Sarajevo na pravoslavni praznik vidovdan, 28. junija. Ta dan ima v srbski zgodovini veliko simbolike. Na ta dan je potekala znamenita kosovska bitka, leta 1389. Srbski nacionalisti, ki so se organizirali v Mladi Bosni, so na obisk gledali kot na izzivanje. Zato so skovali načrt za atentat. Z orožjem in finančno jih je podpirala beograjska tajna organizacija srbskih radikalcev Črna roka. Prav ta je Nedeljka Čabrinovića, Gavrila Principa in Trifka Grabeža poslala v Sarajevo z nalogo ubiti prestolonaslednika. Na atentat se je pripravljalo več oseb. Imeli so tudi več scenarijev. Čabrinović je bombo odvrgel, a se je odbila in eksplodirala pod drugim avtomobilom. Atentor je nato pojedel nekaj zrnc ciankalija. Strup je bil star in ni deloval, le peklo ga je v grlu in ustih. Skočil je v Miljacko, devet metrov globoko in si z vodo izpiral usta. Medtem so že pritekli ljudje in orožniki. Ljudje so mu zadali precej udarcev, preden so ga orožniki zaščitili pred besom množice.

Nedeljko Čabrinović se je rodil 2. februarja 1895 Trebinjah, Bosna. Čeprav so vsi časopisi pisali, da je bil v času napada star 21 let, to ne drži. Imel je 19 let, kar je pomemben podatek, saj ga zaradi mladoletnosti nismo mogli obsoditi na smrt. Po koncu ljudske šole je dve leti obiskoval srednjo trgovsko šolo. Oče ga je povabil k sebi v Sarajevo. Ker se nista razumela, je šel v uk h ključavničarjem, tesarjem in na koncu še k tiskarjem. Tu se je ustalil. Dve leti je delal v tiskarni v Sarajevu zatem pa še v Novem Sadu, Karlovici, Šidu in Beogradu. Vrnil se je v Sarajevo, a so ga zaradi anarhističnih idej izgnali za pet let. Ponovno se je vrnil v Sarajevo, se odpravil proti Nemčiji, a je prišel le do Trsta in tam do oktobra 1913 delal v tiskarni Edinost. Vrnil se je v Beograd in se zaposlil v tiskarni, v njem pa se je razraščal nacionalizem.

Spomladi 1914 je z Gavrilom Principom in še nekaj somišljeniki skoval načrt, katerega posledica je bila milijone mrtvih. Na sodišču je izjavil, da je kriv smrti prestolonaslednika. Obsodili so ga na dvajset let težke ječe. Na svobodo bi prišel šele leta 1934. Ker pa je bil bolehen, je ta kazen zanj pomenila smrtno obsodbo. Malo pred svojim enaindvajsetim letom, 21. januarja 1916, je zaradi jetike in izčrpanosti umrl v češki trdnjavi Terezin. Ves čas zapora je bil z več kilogramov težko verigo prikovan k zaporniškemu zidu.

Se bo nadaljevalo

Viri:

Kraj: Sarajevo
Datum: 28. junij 1914
Avtor: neznan
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: