1959 Rakek – Modni dodatki

Na sliki so modni dodatki, ki jih je imela moja mama za poroko: Pekovi semiš čevlji, rokavice iz čipkastega blaga in črna torbica iz fine, svetleče plastike.

Ročne torbice v petdesetih letih so bile dobesedno ročne, saj so jih ženske nosile v roki ali čez roko in ne čez ramo. Moda je sledila Grace Kelly, ki je na ta način nosila svojo torbico znamke Hermes in na ta način, kdo ve zakaj, skrivala svojo nosečnost. Mnoge torbice so imele stranske žepe, zaponke ali celo obroče, kamor so ženske spravljale rokavice.

Torbica je majhna, kakršne so bile tedaj v modi in tanka. Mama je v njej imela robec, brez njega ni šla nikamor, in osebno izkaznico. Nosila jo je kot oklice: enkrat za trikrat – za poroko in nikoli več. Kam pa naj bi šla s torbico? V fabrko!? V nasprotju z nekaterimi drugimi njenimi stvarmi, ki jih je imela spravljene, a jih ni rabila, sem jih pa jaz, torbice nisem. Jaz imam še denarnico večjo, dasiravno ni kaj prida v njej.

Moja torbica je skoraj kot ena majhna potovalka. Kaj vse je v njej! Sem hodila v Ljubljano v službo dolga leta. Je daleč in je bilo treba veliko tega imeti pri roki. Zložljivo marelo, ker me je nekoč napralo in še osel gre le enkrat na led, denarnico, kasneje telefon, robce, očala, sončna očala, ključe, cigarete in vžigalnik, ena mala torbica s tabletami proti glavobolu, ki so ga povzročale stranke. Ta torbica je bila z leti vedno bolj polna različnih zdravil za raznotere tegobe. Tudi tablete sem mami kradla, tiste za revmo, futrala se je pa cela služba. Samo mami so dal recept, meni pa Lekadol (komelce). 

Je zdaj jasno, zakaj imajo ženske tolikšne torbice? Še dobro, da se ne šminkam. Sam ta moja bisaga ni nič v primerjavi s tisto, ki jo je imela L. Ne bom povedala imena, morda bere. Ona je imela tako torbo, kot so jo nosili strojevodje, ki so imeli v njej poleg ostalega še hrano za dvanajst ur pa flašo s kofetom. Ljubkovalno so jo imenovali »kuzla«. L. se je pripeljala iz Zaloga, jaz pa od tle. V podhodu sva se srečali, če je bil naš vlak točen, in šli skupaj do službe. Med potjo mi je nekoč povedala svojo dogodivščino. Zjutraj jo je mahala v službo, nasproti je prišel en možak srednjih let, in ko sta prišla vštric, jo je prijel za, oprostite, jošk. Bila je tako šokirana, da ni reagirala. Si je pa zapomnila. Čez nekaj dni je tipa že na daleč ugledala, kako prihaja nasproti. »Zdaj boš pa videl svoje«, si je rekla in se pripravila. Ko sta bila ponovno vštric, ga je ušlatala s tisto svojo ogromno boršo okrog kepe. Tokrat je bil on tako šokiran, da ni reagiral. Jaz sem se pa skoraj polulala od smeha, ko sem si predstavljala ta prizor.

Kraj: Rakek
Datum: 1959
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Ivanka Gantar
Fotografirano: 5. 10. 2020
Oblika: fotografija