1961 Benetke – Bančni uslužbenci na izletu
Fotografija bančnih uslužbencev je nastala ob priliki izleta v Benetke leta 1961 pred mostom med Doževo palačo in zapori, ki mu pravijo most vzdihljajev. Ime je dobil po zadnjih vzdihljajih zapornikov, saj so tu zadnjič videli Benetke, preden so vstopili v krute zapore.
Na fotografiji so poleg zaposlenih na Rakeku tudi uslužbenci iz drugih poslovalnic.
Benetke (Venezia) niso le mesto na vodi, prepleteno s številnimi mostovi, znamenitimi palačami in vsem dobro znanimi beneškimi maskami, temveč tudi mesto, od koder izhaja italijanski pozdrav »ciao«, ki ga uvrščamo med redke besede, ki jih razumemo po celem svetu. Raziščite Benetke v slogu Marca Pola in dopustite, da osvojijo vaša srca, tako kot tamkajšnji najznamenitejši domačin, večni romantik, Casanova. Mesto 117 otokov, ki jih povezuje preko 400 mostov, v sebi skriva tudi dva bisera – Murano in Burano. Prvi je svetovno znan po muranskem steklu, drugi pa po svoji barvitosti in čipkah.
Otok Murano slovi po dolgoletni tradiciji proizvodnje stekla. V muzeju »Museo del Vetro«, je na ogled stoletja dolga zgodovino steklarstva in trgovine, v katerih prodajajo lokalne ročno izdelane spominke.
Otok Burano je znan po živobarvnih ribiških hišah in preprostih restavracijah. V muzeju »Museo del Merletto« pa je na ogled razstava o razvoju izdelave čipk na tem območju, v trgovinah pa prodajajo izdelke s čipkami. Na otoku je starodavna cerkev »Chiesa di San Martino« znana po poševnem stolpu iz 17. stoletja.
Zanimivi podatki:
– Med 13. in 16. stoletjem so bile Benetke samostojna republika in ena najpomembnejših držav v Evropi!
– V Benetkah se nahaja najožja ulica na svetu, ki je široka le 53 centimetrov!
– Benetke obišče kar 18 milijonov turistov letno, natančneje približno 50.000 dnevno!
– Benetke vsakih 100 let potonejo za 20 centimetrov oziroma 2 milimetra letno!
– Prvotni namen beneških mask ni bil karneval, pač pa, so si z njimi Benečani ob vsakodnevnih priložnostih zakrivali identiteto!
Od leve:
- čepi Marija Vidrih.
Stojijo:
Od leve:
- čepi Ciril Kregelj,
- Marija Orel,
- Tilka Gornik,
- Nevenka Grom.
Stojijo:
- Tončka Štrukelj,
- Mara Kelnarič,
- Magda Banfi,
- Malka Štrozak,
- v ozadju neznane.
Od leve stojijo:
- Boža Debevec,
- Slava Kranjac,
neznana, Milena Mele iz Cerknice2,- Dragica Poženel.
BankeBeseda banka izvira iz italijanske besede »banco«, kar pomeni mizo, na kateri so v srednjem veku imeli menjalci svoj denar, ko so opravljali svoje menjalniške posle. Vloga bank je vedno povezana z gospodarstvom in njegovim razvojem.
Iz zgodovine bančništva obstajajo dokazi, da je denar obstajal že na začetku državne tvorbe starega Egipta, 2650 – 2350 pr. n. št. V starem Babilonu in Siriji je bilo bančništvo še bolj razvito, kar dokazujejo najdeni dokumenti, pogodbe in zakonski teksti okoli leta 1700 pr. n. št. Največji razvoj v bančništvu pa je bil dosežen v Grčiji in Rimu.
Okoli leta 1096 je bil v glavnem znan le en tip bančnika – menjalec. Nastanek modernega bančništva je treba iskati pri menjalcih denarja v srednjeveški Italiji. Leta 1408 je bila v Genovi ustanovljena prva javna banka »Casa di San Giorgio«. Leta 1852 je ustanovljena prva delniška banka »Credit Mobilier« v Parizu, ki je bila ustanovljena zaradi vse močnejšega razvoja industrije. V 19. stoletju pa je obdobje nastajanja in razvoja hranilnic.
V začetku razvoja denarnih institucij v slovenskem prostoru so prednjačile hranilnice in kreditne zadruge, kod zadnje se pojavijo banke.
Najstarejša hranilnica v Sloveniji je bila Kranjska hranilnica ustanovljena leta 1820 v Ljubljani. Razvoju hranilnic je na Slovenskem sledil razvoj Kreditnih zadrug. V letu 1918 je poslovalo več kot 1000 zadrug. Prva slovenska banka je bila ustanovljena 1868 pod imenom Ljubljanska obrtna banka. Leta 1900 začne delovati Ljubljanska kreditna banka. Leta 1905 je bila ustanovljena še druga slovenska banka znana pod imenom Jadranska banka. Tretja je bila ustanovljena leta 1910 Kranjska deželna banka.
V času med obema vojnama je na Slovenskem delovalo 13 bank. Slovenski bančni prostor so obvladovale 3 banke: Ljubljanska kreditna banka, Zadružna gospodarska banka in Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Naj omenim le še Ilirsko banko, sicer s skromnim prometom, ki se je 1919 preimenovala v Slovensko eskomptno banko, ki je leta 1921 odprla podružnico tudi na Rakeku. V letu 1934 pa je ustanovljena na Rakeku poslovalnica Ljubljanske kreditne banke.
Leta 1946 je na Rakeku pričela poslovati Narodna banka, do leta 1949 in zopet od 1951 do leta 1955, ko se je razdelila v dve poslovalnici, Zadružno hranilnico in posojilnico, ki je delovala do 1961, in Komunalno banko. V letu 1961 se je organizirala tudi Služba družbenega knjigovodstva (SDK), in prevzela vodenje sredstev uporabnikov, Komunalna banka pa je opravljala posle kreditiranja in varčevanja. SDK postanejo 1965 samostojne
Po tem letu se ustanovi vrsta kreditnih bank, med njimi Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, ki se leta 1970 preimenuje v Ljubljansko banko, v katero so se 1978 združile skoraj vse slovenske banke.
Viri:
- Wikipedija
- Travelover
- Alenka Krajnc: Razvojne faze slovenskih bank.
- Ivanka Gantar: Rakek.
Kraj: Benetke
Datum: 1961
Avtor: neznan
Zbirka: Magda Banfi
Skenirano: 5. 1. 2021
Oblika: fotografija
RSS - Posts
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Spreuerhofstra%C3%9Fe
Hvala za zanimiv in poučen prispevek. Se opravičujem za objavljen podatek Podatek sem “pobral” v Benetke – Trevelove.si
Na prvem izrezu stojita pred dir. Arkom Ivan Telič iz Loža( v šuškovcu) in Jože Stanič iz Podcerkve ( v usnjenem plašču ). Oba sta bila pozneje v vodstvu Kovinoplastike Lož, ne vem pa če že v času tega izleta
Hvala za informacij o udeležencih, enako tudi Marti.
Po dodatni informaciji so bili na izletu tudi nekateri komitenti (komitent v banki pravna ali fizična oseba, za katero banka opravlja bančne posle).
Neznana na tretjem izrezu je Milena Mele, roj Urbas z Cerknice.