1925 Beograd – Trije vojaki kraljeve garde
Na sliki so trije vojaki Kraljeve garde Kraljevine SHS. Nastala je verjetno pred kakšno vojašnico, nekje v Beogradu.
Vsi trije vojaki so lepo urejeni, v zgloncanih čevljih z usnjenimi gamašami, hlačah rajthozah, suknjičih s podolgovatimi gumbi. Kratek ovratnik je imel rdeče všitke, kar je pomenilo kopensko vojsko. Kape s šilkom so podobne kot pri graničarjih, samo da so nekoliko ožje. Za pasom imajo pripet bajonet.
Srednji od treh vojakov je Anton Ivančič z Unca. Pod domače se je reklo Podbojev Tone, ali pa Podbojev ata, ki je bil pozneje moj tast. Rojen je bil leta 1904. Sklepam, da je šel k vojakom, ko mu je bilo 20, morda 21 let.
Ata Tone je bil očitno dober vojak, saj ima na prsih pripeti kar dve odlikovanji.
Takrat bila Slovenija del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Leta 1929 se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.
Ko se je Tone vrnil od vojakov domov na Unec, je delal kot gozdni delavec, služil in skrbno hranil denar. Leta 1932 je začel graditi hišo na koncu domačega vrta, katerega del mu je podaril njegov oče Podboj.
Poročil se je s Špelno Tončko iz Slivic, s katero sta imela tri otroke: Toneta, Ivana in Marijo. Mami Tončki pa bolezen ni prizanesla. Ko je rodila tretjega otroka je zbolela na hrbtenici in ni več stopila na noge. Nobene pomoči ni bilo. Sosed ji je naredil lesen stol z odprtino, tja so jo posedli zjutraj in zvečer so jo odnesli v posteljo. K hiši je prišla njena sestra, da je gospodinjila in pomagala pri vzgoji otrok. To mučenje je trajalo 16 let, ko je umrla, je bila stara 56 let.
Moj tast, Podbojev ata, se je potem poročil z mojo mamo, ki je bila tudi že nekaj let vdova. Ata Tone je bil ne samo moj tast, ampak tudi moj velik prijatelj, moj svetovalec, pomočnik in zaščitnik. Pa tudi njemu ni bilo prizanešeno. Kmalu je začel bolehati in umrl star 67 let. Zelo sem ga imela rada.
Slovarček:
- zgloncan: očiščen in spoliran do sijaja
- rajthoze: jahalne hlače
- šilk, šilt: senčnik na kapi
Prispevek je napisala: Ana Ivančič.
Kraj: Beograd
Datum: 1925
Avtor: neznan
Zbirka: Ana Ivančič
Skenirano: 8. 1. 2021
Oblika: fotografija
Lep prispevek, pa vendar se mi zdi, da bi povedela še besedo o tisti sestri , ki je 16 let skrbela zanjo.Si predstavljate?Ta si je zaslužila medaljo, pa vendar redko kdaj dobi kakšno svečo.Danes takih ljudi ni več!
Prav, da ste me spomnili, pa v naslednjem prispevku.