1978 Rakek – Brivnik
Na sliki so brivski pripomočki: ročni brivnik, čopič, s katerim si umešal peno za britje, in posodica za mešanje pene. Pene je zmanjkalo, zato je ni na sliki.
Ko je človek stopil z drevesa in se zravnal, je videl, da je to dobro, ker je dlje videl. Takrat ga še nista zanimala higiena, ne britje. Kar pa ni trajalo dolgo. Po jamskih risbah izpred 30.000 let so ugotovili, da so moški že tedaj uporabljali kremen in lupine školjk za odstranjevanje dlak. To je delovalo bolj kot pinceta in najbrž je bolelo. Če prav premislim, je zagotovo bolelo. Kar izpulite si dlako iz brade s pinceto. Tekom stoletij so se brivska orodja izpopolnjevala in tako pridemo do leta 1680, ko so v Angliji izdelali prvo brivsko britev. Moški se niso brili sami, hodili so k brivcu. Tudi naši možakarji so hodili k brivcu, čeprav jih ni bril, ampak strigel. Nekoč je brivec vprašal moškega, ali naj ga po obrazu namaže s kremo. Možakar je odgovoril da ne, ker bo potem žena mislila, da je bil v kupleraju. Mož na sosednjem stolu je dejal, da njega lahko namaže, ker njegova žena ne ve, kako diši v kupleraju. Francoz Jean-Jacques Perret je menil, da bo prišel čas, ko se bodo želeli moški sami briti. Leta 1770 je izdelal prototip brivnika, kot je na sliki. Šele 110 let kasneje sta brata Kampfe vložila patent za ročni brivnik, ki je imel odstranljiv ročaj, glavo lovilca za britje in ščitnik rezila. Na ta način ga je bilo laže očistiti. Drago brušenje brivnega rezila je odpadlo leta 1895, ko je King C. Gillette izdelal britvico za enkratno uporabo z rezilom na obeh straneh. Masovna proizvodnja se je začela leta 1901.
Začela se je spreminjati tudi ženska moda. Pokazale so gole gležnje, začele so se ukvarjati s plavalnim športom. Pričeli so izdelovati kopalke z manj blaga in tudi ženske so začutile potrebo po odstranjevanju nezaželenih dlak. Gillette je izdelal prvi ročni brivnik, namenjen ženskam, leta 1915. Poimenovali so ga Milady Décolleté. V poplavi današnjih epilatorjev, depilatorjev, brivnikov za enkratno uporabo, različnih voskov in kozmetičnih salonov je zadeva na sliki le še muzejski eksponat.
Od časov, ko so si moški začeli briti brado pa do današnjih dni, se jim je nekaj zgodilo. Pobriti oziroma depilirani so v celoti, tudi po glavi, imajo pa brado. Pa razumi, če moreš.
Viri:
Kraj: Rakek
Datum: 1978
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Ivanka Gantar
Fotografirano: 5. 10. 2020
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Jaz sem pa vedno uživala , ko se je moj oče bril.(tudi mož)Sedela sem na straniščni školjki in gledala , kako se pači.Prelep spomin!Sedaj sem že stara, pa tudi brije se bolj poredko.Če sem pa čisto poštena , pa se mi tudi gledati več ne ljubi.
Pred mnogimi leti so vse, ki so bili brez las “zmerjali” pleško, pleškoti.
Tiste, ki so morali nositi očala pa čoravci, špeglarji, očalarji, piflarji itd.
Tiste z bradami pa bradač, bedanc, umazanc ali pa tudi Pocin.
Danes se pa res večina striže na nulo ali se celo brije po glavi in nosi vse vrste očal tudi brez dioptrije samo da zgledajo bolj učeni in seveda pomembni, da o sončnih naočnikih sploh ne govorimo.
Pa bodi pol pameten kaj je prav.
Zalisce so bile pa barabn purte.
Zaliscem s eje reklo tudi poken port…
V vsesplošnem varčevanju so se tudi klince-žiletke za tovrstne brivske aparate brusile. Moj oče jih je brusil z drgnenjem po notranji strani gladkega kozarca. Ne vem koliko je pomagalo, nekaj najbrž že. Košati moški zalisci so imeli tudi ime “kajzerport” po cesarju Francu Jožefu, ki je bil vedno okrašen z njimi.
Moj stari ata pa je brusil “klinco” ob notranjo stran skodelice za kavo.
Moj oče pa je imel za brušenje “klinc” strojček. To je bila črna štaktlica, ki se je odprla. Vanjo si položil “klinco” in zaprl. Znotraj so bile ploščice iz filca, ki so polirale rezili z obeh strani hkrati. Na vsaki strani škatlice je bila vrvica, ki je tekla skozi škatlico. Vrvico si napel in po njej premikal škatlico sem in tja. To premikanje je s pomočjo vrvice premikalo “klinco”, da sta se rezili brusili. Bila je zelo podobna tej: https://www.youtube.com/watch?v=-0cUDlQC95I