1953 Rakek – Razvoj športa po letu 1945 – II.
2. S M U Č A N J E
Diploma Milana Juvančiča za doseženo 6. mesto v veleslalomu 15. 2. 1953 za prvenstvo okraja Postojna.
Prvo povojno obdobje je bilo prepleteno s kombinacijo smučarskih tekov, patrolnega teka (danes biatlon), klasičnega smučanja (slalom, veleslalom in smuk) ter seveda skoki. Naravne danosti Notranjske so nudile terene za vse smučarske discipline. Smučarski tek v okolici Rakeka, Ivanjega sela, Unca in Slivic; Smučanje predvsem v Delah, pa tudi na Tičnici in Kilovcu. S Tičnice je bila lepo speljana proga za veleslalom s ciljem pri Mlakarju (za kegljiščem).
Glavni del smučanja se je odvijal v Delah na Šalčki. Tu so se odvijale vse takratne tekme klasičnega smučanja. Na Šalčki so bile proge za slalom, veleslalom in smuk. V Delah je bilo tudi strelišče za vojaško puško. Proge na Kilovcu so služile predvsem za trening. Odvijali so se tudi smučarski tečaji. Sam se spomnim tečaja v smuku, ki ga je vodil Jože Hladnik v Delah.
Dušan Arko in Tine Bombač med krajšim počitkom na smučišču v Delah, 8. 2. 1954. 
Dušan Arko v elementu. Šalčka v Delah, 8. 2. 1954.
Živel je za šport. Najdemo ga kot igralca namiznega tenisa, smučanja, skokov, kolesarjenja in predvsem nogometaša. Njegov zadnji smučarski spust po strminah je bil 1. 3. 1987 v Kranjski gori na zimskih igrah zaposlenih v Mercatorju.
Na sliki levo Milan Juvančič, ki je zasedel 3. mesto v slalomu 2.2.1958 v Starem trgu na Ulaki in desno nagrada za osvojeno 3. mesto.
Del ekipe Rakeka na tekmi 2. 2. 1958 v Starem trgu.
Od leve:
- Franc – Ači Vengust,
- Milan Juvančič,
- Dušan Arko,
- neznana.
V spominu mi je tekma v kombinaciji smuk, slalom ) s Piškovca v Novi vasi. Proga je bila zelo mehka, južni sneg se je prijemal smuči. S seboj sem imel dva trenerja in obenem pripravljalca smuči. Smučke sta mi pripravila (namazala) vrhunsko. Proga v smuku je kmalu po startu prešla v ravninski del, sledil je strmi spust v ciljno ravnino, kjer je bila proga v senci in zelo hitra. Vsi tekmovalci so zaradi južnega snega imeli na tem ravninskem delu velike težave. Večina je morala uporabiti tekaški korak. Sam nisem imel teh težav, imel sem zelo hitre smuči. Šele na koncu ravnice sem dojel, kaj me čaka. Z veliko hitrostjo sem prismučal do »kuclja« pred ciljem in poletel kot akrobat skozi cilj. Bil sem uvrščen v vrh nastopajočih. Sledil je slalom, tu pa je sledila streznitev. V slalomu sem bil zelo slab. Kljub temu sem zasedel odlično 8. mesto v kombinaciji.
Poziranje:
zima 1959/60,
zima 1960/61.
Viri:
- Bogdan Urbar: Začetki nogometa in športne dejavnosti med Javorniki in Slivnico 1926 – 1955.
- Arhiv dokumentov in zapiskov brata Milana o razvoju športa po letu 1946.
Kraj: Rakek
Datum: 1953, 1954, 1958, 1960
Avtor: neznan
Zbirka: Milan in Miroslav Juvančič, Matjaž Bombač
Skenirano: 22. 1. 2021 – 14. 5. 2021
Oblika: fotografije, dokument
RSS - Posts
Moralo je biti prav na enem od teh smučarskih tekem. Pred nekaj leti mi je, danes že pokojni vrstnik, imena ne bom navedel (nomina sunt odiosa, imena se ne omenja; Ovidius) pripovedoval, kako je tudi on, sicer nenadarjen za šport, stal na štartu in slučajno slišal vodjo tekmovanja, ki je rekel časomerilcu, da “tega pa ni treba štopati”. Odpeljal je slalom, kot je pač zmogel, a rana v fantičevi duši je bolela in brazgotina očitno ostala vse življenje.
Ta pripoved se me je dotaknila pa jo navajam kot drobno opozorilo v teh danes vedno bolj površnih časih, da je treba zmeraj in povsod imeti v mislih, kako je lahko za nekoga boleča naša nepremišljena beseda.
V pogovoru me je kolega iz Postojne vprašal kdo sta bila trenerja in obenem pripravljavca smuči. To sta bila moj brat Milan in bratranec Dušan Arko.