Skip to content

1936 Ribnica – Obletnica in slovesnost

26. 09. 2021

Leta 1936 so Ribničani združili praznovanje ob 30-letnici Sokola in odkritje spomenika kralju Aleksandru. Dogodek se je odvijal 12. julija 1936.

Brez posebnih priprav in odvečnih besed so se ribniški Sokoli odločili, da postavijo pokojnemu kralju Aleksandru spomenik. Sredstva so zbrali v lastnih vrstah.

Otvoritve so se udeležili najvišji predstavniki sokolskih žup, vladni predstavniki, lokalni pomembneži, predstavniki stranke SKJ, Jadranske straže in Sokoli od blizu in daleč. Ob 11. uri se je pripeljal še kraljevi predstavnik brigadni general Miloje Popadić. Po pozdravnih govorih in prebranih brzojavkah so odkrili spomenik. Sledil je govor Miloje Popadića. Po zaključku svečanosti so začeli polagati vence. Ko so bili venci položeni, je bil obhod po Ribnici nato pa telovadni nastopi. Slovesnost se je končala z veselico.

Ribniški Sokol je bil ustanovljen leta 1906. Povod za njegovo ustanovitev je bil obisk Ribničanov na II. hrvaškem sokolskem zletu v Zagrebu istega leta. Bili so tako navdušeni, da so takoj po vrnitvi domov začeli priprave za ustanovitev Sokola. Ustanovni občni zbor je bil 8. decembra v prostorih Andreja Podboja v Ribnici. Udeležilo se ga je šestdeset članov.

Spomenik so naročili pri akademskem kiparju Franu Repiču, ki se je malo pred tem preselil v Ribnico. Meter visok kraljevi spomenik iz brona je stal na kamnitem podstavku, ki se je spodaj zaključil z dvema stopnicama iz kraškega apnenca. Na prednji strani stopnice je bila vdelana bronasta plaketa z napisom: »Viteški kralj Aleksander I.«.

Dogodek je ovekovečil kočevski fotograf Josef Doring. Vrstniki so ga klicali Tschoi. Rodil se je leta 1904 v Ameriki. Obiskoval je šolo za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V času prebivanja v Ljubljani je obiskoval še šolo Glasbene matice in Državni konservatorij in študij končal z diplomo za dirigiranje in violino. Po opravljenem mojstrskem izpitu se je leta 1933 vrnil v Kočevje. Odločil se je za poklic fotografa, ker je bil to tudi njegov oče. Popravljati je znal tudi glasbene instrumente. Ustanovil je ansambel Fidelitas, kasneje pa še salonski orkester. Kot tenorist je skupaj z ženo pel v zboru Gottscheer Sängergruppe. Še v času kraljevine Jugoslavije je imel fotografske razstave in v Zagrebu dobil srebrno nagrado. Slike je objavljal v medijih, v nekaterih tudi fotoreportaže. Do leta 1941 je bil najplodovitejši fotograf na Kočevskem. Takrat se je na pobudo vodstva kočevskih Nemcev preselil v rajh na ozemlju med Krko, Savo in Sotlo. Z družino in starši se je naselil v Brežicah. Atelje je imel v hiši fotografa Vinka Bavca, ki so ga izselili v Nemčijo. Leta 1945 so kot begunci pribežali v Gradec. Fotografske opreme ni uspel rešiti. Tam je vztrajal v svojem poklicu in bil zaposlen v različnih firmah. Umrl je leta 1983. Pokopan je v Gradcu, Avstrija.

Slovarček:

  • župa: nekdaj večja organizacijska enota, ki je povezovala društva ali organizacije

Viri:

Kraj: Ribnica, razglednico hranimo v Cerknici
Datum: 1936
Avtor: Josip Dornig, Kočevje
Zbirka: Andrej Gregorič
Skenirano: 2. 3. 2021
Oblika: razglednica

One Comment leave one →
  1. Daniel permalink
    26. 09. 2021 22:07

    Zanimiva fotografija odkritja spomenika kralju Aleksandru, ki natančnemu bralcu pokaže kar nekaj več. Skrajno desno sta na posnetku vidna dva uniformiranca od katerih ima eden na rami puško, drugi pa drži prapor. Oblečena v črni uniformi in pokrita s kučmama kar nekako izstopata. Opisana sta tudi v članku časopisa Jutro, ki je poročal o odkritju doprsnega kipa in ju novinar opiše kot »mrke četnike«. Za njihovo delo in organiziranost znotraj Vojske kraljevine Jugoslavije je namreč poskrbel Glavni štab vojske in jih želel usposobiti in uporabiti za zahtevnejše gverilsko delovanje po francoskem vzoru. Tako je bil leta 1936 bil
    v Bohinjski Bistrici ustanovljen vadbeni center 1. planinskega polka, ki je imel sedež v Škofji Loki, kmalu zatem pa še v Crnem Lugu pri Delnicah podoben vadbeni center za 2. planinski polk »Knez Mihajlo«iz Sušaka pri Reki. Eden od bataljonov je bil lociran v Gerovem. Njihovi nasledniki so bili med II. svetovno vojno v Sloveniji poznani kot plavogardisti in so svoj konec doživeli v Grčaricah pred natanko 78 leti v borbi s Šercerjevo brigado.
    Tudi spomenika ni več. Po vojni so dolgo ostale štiri pravokotne travne površine s peščeno potjo med njimi ter kamniti podstavek z dvema stopnicama. Z leti pa je izginil še podstavek, travo je zamenjalo peščeno nasutje in danes je tam parkirišče.

    Liked by 3 people

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: