1931 Cerkniško jezero – Razglednica trgovca Pogačnika

Nekatera jezera ne sanjajo o tem, da bi postala ocean. Zadovoljna so s tem, kar so.
Mehmet Murat Íldan

V enem izmed albumov Jerneja Malovrha je spravljena tudi tale zanimiva slika Cerkniškega jezera. Zanimiva se mi zdi zato, ker je poleg jezera videti še nekaj hiš. Če prav vidim, sta dve strehi kriti s slamo. Slikano je z zvonika cerkve v Dolenjem Jezeru.

Andrej Likar, nekdanji kaplan v Cerknici je leta 1863 takole opisal jezero:

»Krasota notranjske strani je memo postojnske jame tudi čudapolno cerkniško jezero znano že Rimljanom z imenom lacus lugeus . To jezero so že popisovali Valvazor, Steinberg, Tobija Gruber in v „Novicah ” v novejši dobi rajni g . Jožef Bevk in že tudi v tem spisu omenjeni še živi Gregor Kebe . Kamenje bi toraj nosil na Kras , ko bi ga  hotel jez v kterem koli oziru bolj natanko popisati . Zato bom povedal od njega le toliko, kolikor se prilega celoti tega spisa in kolikor je treba, da ima lahko vsak od njega čist in jasen zapopadek . Cerkniško jezero je dolgo 2 uri in široko čez 1 uro, toraj največje na Kranjskem. Natora je zedinila tukaj dobrote in veselice v enem kraji, ki jih ljudje vživajo drugač le na suhem in na morji . Kjer valovi prijazn  šumljajo, kje se ribe ljubko igrajo, kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ribeč razpenja svoje mreže, čez malo dni tam rožice cveto, živinica se pase, kosec brusi svojo koso, voz leti za čilimi konjički in lovec napen a svojo puško ter meri zajcu v srce. Res radodarna natora! Kaj pa je vzrok tega toliko zanimivega jezera? Cerkniška planjava je obdana okoli in okoli z višimi kraji, hribi in gorami, s kterih se stekajo vode na to planjavo. Če bi toraj ne bilo celo nobenih odtokov, bila bi vsa planjava zalita z vodo. Če bi bili odtoki veči ali saj enaki, kakor so pritoki, ne bilo bi nobenega jezera. Ker so pa dotoki včasi veči kakor odtoki, voda zastaja in zaliva nižjo planjavo ob Javornikovem znožji od Dolenje vasi memo Jezera, pod Martnjakom in Grahovem tje gori do Gornjega Jezera, in pokriva s svojo mokro odejo ves kraj tako dolgo, dokler odtoki ne premagajo dotokov.«

V nadaljevanju pa razmišlja o tem, kako ljudje od take lepote nimajo ničesar. Velika polja so na voljo, pokrita z vodo večji del leta, vaščani pa živijo v bedi. Kako lepo bi bilo, če bi jezero izsušili. Ta ideja se je vlekla leta in leta do današnjih dni, ko so to misel opustili, saj so sprevideli, da je lepota jezera prav v tem, da »jzeru je, jzera nej«.

V mladih letih so se tudi moji prijatelji kopali v jezeru. Jaz ne. Mene je bilo strah temne vode. Nikoli ne veš, v kateri luknji se skriva Jezerko in preži nate. O jezeru je šel tudi ljudski glas, da vsako leto terja najmanj eno žrtev. Na srečo se je ta tradicija prekinila. So pa okolico res lepo uredili. Sprehajalne poti so lepe, opazovalnice koristne in poučne.

16. 5. 1931 je razglednica z Jezerom odpotovala v Maribor. Založnik je bil Alojz Pogačnik, trgovec in posestnik iz Cerknice.

Viri:

• Andrej Likar: Cerknica in njena okolica, Prjatlom v spomin, Ljubljana 1863.

Kraj: Cerkniško jezero
Datum: 1931
Avtor: neznan
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 15. 2. 2020
Oblika: razglednica