1936 Dolenja vas – Priprava kurjave
Gvido Svet iz Begunj je prepoznal lokacijo, kjer je nastala fotografija. To je dvorišče pred skednjem Povletove (Prudičeve) hiše v Dolenji vasi.1
V Dolenji vasi hišni gospodar in delavci na žagi 1 cepijo drva. Na zadnji strani slike je zapisan datum 22. december 1936. Zima 1936/37 je bila naprej mila, januarja je pritisnil mraz. Snežilo je še aprila, in to večkrat. Po vsej Sloveniji je bila huda pozeba. Cepilce grejeta sonce in delo. Praviloma te drva grejejo dvakrat, ko jih pospravljaš in ko gorijo v peči. Radiator gor ali dol, najboljša je toplota peči na drva.
Zadaj za skednjem je zidana kašča z enim nadstropjem, pokrita z opečno streho s polnimi čopi. V nadstropje se pride po kamnitem stopnišču skozi arkado. Le ta sloni na stebru, ki ima vklesano letnico 1804. Na kovanih vratih je letnica 1840. Vpisana v register stavbne dediščine pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Nasproti skednja desno je žaga, za njo je bil mlin. Poslopju še danes po domače rečejo »maln«. Do posestva pridemo po mostu čez Cerkniščico, drug rokav le te teče pod mlinom in žago in se nato spet združi s pravo strugo. Posestvo je tako rekoč na otoku in ob nekaj hudih poplavah v zadnjih letih je bilo večkrat poplavljeno.
Februarja 1942 se je na žagi zgodilo nekaj nenavadnega. Pod Gornikovo žago je nastala 12 metrov dolga, meter široka in pet metrov globoka luknja v dnu struge. Plasti, ki so se odtrgale, so bile iz gramoza in peska. Voda je iztekala v prepad. Posledično je Milavčeva žaga, ki leži naprej ob potoku, ostala brez vode. Domačini so v takem primeru požiralnik neprodušno zadelali s hlodi, da je voda lahko ponovno normalno tekla. Novinar pa je zapisal, da bi bilo pravilneje in pametneje, če bi požiralnik najprej temeljito raziskali in zabetonirali tako, da bi bil ob poplavah lahko koristen za odvajanje odvečne vode.
Zdajšnji lastnik je bil nekaj časa naš sosed. Potem so se preselili v Dolenjo vas na žago, ker je bil tam rojen njegov oče. Rad je jedel ribe. Kaj bi jih kupoval, če so v potoku in si jih lahko nalovi. Pa je lovil ribe na črno, to pomeni brez dovoljenja. Bil je star malo več kot pet let. V naše kraje je že prišla jesen in oblečen je bil bundo. Bunde so iz gladkega materiala, to vsi vemo. Eno ribo je že ujel. A za večerjo je bilo to premalo in tako je lovil še naprej. Od daleč je prihajal miličar, ki bi moral po uradni dolžnosti divje ribiče preganjati. Nekdo od mimoidočih je miličarja videl in je Saša opozoril: “Pazi, Sašo! Miličar gre!”
Sašo je pograbil ribo in jo vtaknil za bundo. Bunda spolzka, riba spolzka in je padla na tla ravno v hipu, ko je mimo prišel miličar. Sašo se je malo ustrašil, kaj bo, miličar pa se je le zasmejal in odšel dalje.
Poldetov Povletov1 Tone je obut v gumijaste škornje, Lovkov France v čižme, Zidarjev Lojz pa v čižme z botami. V desnem kotu spodaj je dvoglava sekira.
Levi je Ludvik Martinčič – Farbar Ludvik Svet (Lončarjev Ludve), na desni pa Gvido Svet, ki se je postavil na tnalo, po domače čok.
Levi je Ludvik Svet (Lončarjev Ludve). Desni na tnalu (čoku) pa ni Gvido Svet, kot smo prvotno napisali.1
V zapisu na zadnji strani je napaka. Ludvik ni Svetov, temveč Farbarjev. Tako sta rekla oba ustna vira. 1
Slovarček:
- čop: ostrešje na čop – s trikotno prirezanim koncem slemena pri dvokapni strehi
- venecijanka: žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske
- gater: stroj za žaganje hlodov v deske; jarmenik
- bota: usnjena golenica
Viri:
- Vika Svet, roj. Demšar
- Habe, dr. France. Mlini in žage na vodni pogon na Cerkniškem in Loškem polju ter Blokah nekoč in danes. Postojna: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 1997.
- Slovenec: političen list za slovenski narod (26.03.1942), letnik 70, številka 70a. URN:NBN:SI:DOC-Y3TR1ZZK from http://www.dlib.s
1Popravki 16. 2. 2022
Kraj: Dolenja vas pri Cerknici
Datum: 22. december 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Skenirano: 24. 9. 2021
Oblika: razglednica
RSS - Posts
Zdi se mi da so možje cepili razžagane jelove mužlarje-krajnike, ki so stranski produkt ob razrezu hlodov. Dobri krajniki, enakomerni široki in primerne debeline so se uporabljali za plankanje skednjev in drugih lesenih stavb, tudi za ograde pašnikov in gred, ostalo je šlo za drva, največkrat za podneto, ali kurjenje pod svinjskim kotlom, včasih tudi za žganjekuho. Le na ogenj je bilo treba štihno nakladat, saj ta kurjava ne da skoraj nič žerjavice.
Lokacija priprave kurjave ni v Dolenji vasi na žagi temveč na dvorišču in pred skednjom Povletove(Prudičeve) hiše v Dolenji vasi in za skednjom ni bilo nobene kašče.
Na sliki je drugi z leve gospodar domačije Povletov Tone-Prudič in ne Poldetov Tone.Ob tnalu z sekiro je njegov sosed Svet Ludvik(Grličev Ludve) in ne Marinčič Ludvik.
Ostale tri ne poznam,vendar zagotovo na tnalu z sekiro ni Gvido Svet(moj oče).
Verjetno bi starejši vaščani Dolenje vasi vse prepoznali.
Najlepša hvala za pravilne podatke s katerimi smo lahko dopolnili prispevek.
Popravljam Svet Ludvik je bil po domače Lončarjev Ludve.
Kozolec ni Prudičev vendar Lončarjev