Skip to content

1913 Dunaj – Cesar Franc Jožef I.

13. 02. 2022

Cesar Franc Jožef I. se je rodil 18. avgusta 1830 na Dunaju in tam tudi umrl 21. novembra 1916. Slika je iz zapuščine Jerneja Malovrha.

Ko je praznoval prvi rojstni dan, so starši najeli hišo na Kreuzplatzu. Tam so se javno pokazali. Bila je tudi cesarska maša, ki je kasneje postala tradicionalna na cesarjev rojstni dan. Vse naslednje rojstne dneve, razen nekaj redkih, je praznoval v Ischlu. Po kronanju leta 1849 pa je tudi sam prisostvoval cesarski maši. Njegov rojstni dan so praznovali po vsem cesarstvu, s cesarjevo prisotnostjo pa se je lahko pohvalil le Ischl.

V župnijski cerkvi poletne rezidence Franca Jožefa v Bad Ischlu je 18. avgusta, na njegov rojstni dan, »cesarska maša« v spomin na cesarja, na koncu katere se poje cesarska himna. Prav tako je na Dunaju, glavnem mestu in rezidenčnem mestu tistega časa, že 25 let 18. avgusta »Kaiserfest« z mašo v kapucinski cerkvi in polaganjem vencev k spomeniku cesarja Franca Jožefa v Burggartenu s prepevanjem priljubljene himne.

Bilo je za časa vladavine cesarja Franca Jožefa I. Župnika Kunstlja so ovadili, da ponavadi nima cesarske maše; če jo ima, pa gre izpred oltarja, ne da bi čakal, da se odpoje cesarska himna. Orožnik mu je resno obrazložil vse morebitne posledice. Prišel je spet 18. avgust. Oznanjena je bila cesarska maša: prišli so vsi uradniki, cariniki in orožniki. Točno ob devetih je stopil župnik Kunstelj v zakristijo. Toda zdaj se mu ni nič več mudilo. Ponudil je županu in drugim možem ščepec tobaka, pogovoril se z njimi o letini, o živini in davkih, o bolnikih in sinovih pri vojakih. Ko je vso to opravil, je stopil na prižnico. »Tako dolgočasne pridige,« je pripovedoval znani duhoviti mož, »še nikoli nisem imel, ne prej ne potem. Naj bo to za pokoro za mojo nečimernost!« Vezal je otrobe in rezal žaganje dobro uro, tako da je že vse zehalo po cerkvi. Po pridigi pa je pokleknil kar na prižnici, povzdignil glas in ginjeno vzdihnil: »Molimo zdaj iz vsega srca sveti rožni venec za našega preljubega cesarja Franca Jožefa!« In je začel z najbolj dolgočasnim glasom vleči in je vlekel vse tri dele rožnega venca. Uradniki so trpeli neznosne muke, a nihče si ni upal zapustiti cerkve, ker so vsi vedeli, da gre za tiho maščevanje, in bi jih utegnil kdo zaradi tega prijeti. Toda še ni bilo konec. Pred mašo je naznanil, da bo v počastitev cesarjevega praznika darovanje za občinske reveže. »Kajti, tako se bo presvetli spomin najbolj počastil.« In je bilo darovanje. Vsakemu je pogledal dar. Nato je bila maša. Tako pobožno in razločno počasi je nikoli prej ni imel. Končali so vso pobožnost ob pol enih. In potem so pevci odpeli še vseh pet kitic cesarske pesmi. Ko se je drugič približal cesarski praznik, se je oglasil v župnišču najvišji uradnik in začel, da uvidijo, da on težko mašuje, da nima nihče prav nič proti, če bi maševal kaplan. Župnik se je na videz upiral, da ima kaplan druge opravke, da se vendar spodobi in je župnikova dolžnost, da on mašuje in da ga utegne spet kdo zatožiti, česar pa on ne bi rad. »Ne pustim si očitati, da nimam srca za svojega preljubega cesarja Franceljna!« Ko so mu še to slovesno zatrdili, da ne bo nikoli nihče slabo mislil o njem, je pritrdil. »In nikoli več nisem imel cesarske maše!«

Sliko so natisnili v B.K.W.I.. Kratico je uporabljala založba Brueder Kohn from Wien I (Bratje Kohn, Dunaj, I. okrožje). I ni velika črka I, temveč rimska številka ena.

Podjetje sta leta 1898 ustanovila brata Kohn. Prva sta pričela tiskati razglednice mesta, slavnih osebnosti, karikature, umetniške razglednice in voščilnice. Kohnovo stanovanje je postalo kulturni salon, kjer so se srečevali umetniki, pisatelji, igralci in znanstveniki; Gustav Mahler, Arthur Schnitzler, Enrico Caruso, Karl Seitz in drugi. Leta 1938 so podjetje arianizirali – prevzeli so ga Nemci. Kohnu so dovolili, da je še naprej delal v podjetju, a le kot uslužbenec. Družino so leta 1942 poslali v taborišče Auschwitz. Niso preživeli. Po drugi svetovni vojni je založništvo nadaljevala hči Minna Kohn-Pixner. Ta je leta 1939 pobegnila v Anglijo in se leta 1946 vrnila na Dunaj.

Viri:

Kraj: Dunaj
Datum: 1913
Avtor: Založba Bratje Kohn
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica

One Comment leave one →
  1. 14. 02. 2022 17:15

    Naš cesar !

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: