Skip to content

1933 Cerknica – Ban Marušič na obisku

27. 02. 2022

Na govorniškem odru pred današnjo knjižnico je ban Drago Marušič. Ban je Cerknico obiskal leta 1933 vsaj dvakrat. Prvič je se udeležil prve tekme koscev na Cerkniškem jezeru, ki jo je pripravilo Društvo kmetskih fantov in deklet. To je bilo 17. septembra.

Petindvajsetega septembra si je ogledal poplavljene kraje na Notranjskem in Dolenjskem. Pripeljal se je po stari državni cesti preko Ivanjega sela v Cerknico. Od tam je pot nadaljeval v Ribnico in naprej v Dobrepolje. Tam je pristojnim izročil 5.000 din za poplavljence v Strugah, ki so bile najbolj prizadete. Kraja samega ni obiskal zaradi slabih prometnih poti. Zvečer se je vrnil v Ljubljano.

Drago Marušič (10. december 1884 – 30. september 1964) je bil slovenski pravnik, prostozidar, politik, častnik, partizan in prvoborec. Gimnazijo je končal v Gorici. Pravo je študiral v Gradcu in Pragi. Tu je bil duša društvenega življenja in eden od voditeljev praških študentov. Po končanem študiju se je vrnil v Gorico in se zaposlil v odvetniški pisarni dr. Puca. Aktiven je bil v goriškem Sokolu in bil njegov starosta. Organiziral je veliko političnih shodov in zborovanj in krepil nacionalno zavest Goričanov. Ob izbruhu prve svetovne vojne je med prvimi odšel na bojišče. Boril se je v prostovoljski legiji v Srbiji, na ruski strani. Kot član Jugoslovanskega odbora je delal v Rimu, ZDA in v Parizu kot izvedenec na mirovni konferenci. Bil je član Jugoslovanske nacionalne stranke. Govoril je več jezikov: francosko, italijansko, nemško, angleško, rusko, češko in srbohrvaško. To mu je omogočalo, da je govoril z vsakim članom komisije v njegovem materinem jeziku.

Po vrnitvi v domovino leta 1923 je odprl odvetniško pisarno v Ljubljani. Ko je kralj Aleksander uvedel diktaturo, ga je kot jugoslovansko usmerjenega politika pritegnil v vrhovni zakonodajni svet. Decembra 1930 ga je imenoval za bana Dravske banovine. Štiri leta kasneje je postal minister za socialno politiko in narodno zdravje v vladi Borivoja Jevtića. Februarja leta 1935 je bil na drugih volitvah v senat izvoljen za enega izmed štirih senatorjev Dravske banovine, maja pa tudi za člana narodne skupščine. Ustanovil je klub senatorjev in v letih 1935-36 izdajal glasilo svoje liberalne skupine Glas naroda. V senatu se je ostro boril proti ratifikaciji konkordata s Svetim sedežem. Sodeloval je tudi pri delu emigrantskih organizacij primorskih Slovencev. V letu 1941 je bil član vrhovnega plenuma OF. Leta 1942 je bil v italijanski internaciji. Po kapitulaciji Italije je odšel na Primorsko in postal član pokrajinskega odbora OF in SNOS. Leta 1944 in 1945 je bil minister v Šubašićevi vladi, kasneje pa v enotni vladi Demokratične federativne Jugoslavije do leta 1948.

Po drugi svetovni vojni je bil nekaj časa predsednik Rdečega križa Slovenije in do smrti član glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Udeležil se je mirovne konference v Parizu in si zelo prizadeval za priključitev Primorske k Jugoslaviji, še posebej za priključitev rojstnega kraja Opatje selo. Bil je nosilec Partizanske spomenice in visokih jugoslovanskih, francoskih, grških in poljskih odlikovanj. Leta 1969 mu je Klub starih goriških študentov odkril marmorno ploščo na rojstni hiši v Opatjem selu.

Tega, kar je zadaj, sem že vajena.

Slovarček:

  • ratifikacija: pravno potrditi, priznati
  • konkordat: meddržavni sporazum med Svetim sedežem in vlado oziroma vladarjem neke države o različnih zadevah, ki so v splošnem interesu RKC
  • RKC: Rimskokatoliška cerkev
  • Jugoslovanski odbor: je imel vizijo ustvariti slovensko državnost z združitvijo južnih Slovanov. Odbor so ustanovili politični emigranti z območja današnje Srbije, Hrvaške in Slovenije 30. maja 1915 v Parizu. Iskal je politično podporo sil Antante. Njegova glavna naloga je bila rušenje avstro-ogrske monarhije in združitev južnih Slovanov v enotno politično tvorbo.
  • Vrhovni plenum OF: najvišji organ Osvobodilne fronte
  • SNOS: Slovenski narodnoosvobodilni svet je bil med februarjem 1944 in oktobrom 1946 vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja in kasneje Ljudske republike Slovenije
  • Šubašić: Ivan Šubašić, hrvaški politik, * 7. maj 1892, Vukova Gorica, Slavonija, Avstro-Ogrska, † 22. marec 1955, Zagreb, SR Hrvaška, SFRJ. Najbolj znan je kot zadnji član Banske Hrvaške in premier kraljevske jugoslovanske vlade v izgnanstvu med drugo svetovno vojno.
  • Banska hrvaška: Banska Hrvaška lahko pomeni: Kraljevina Hrvatska (1527.-1868.), območje pod oblastjo hrvaškega bana in sabora (za razliko od Vojne krajine, kratko Slavonije in podobno) ali Kraljevina Hrvaška in Slavonija (1868.-1918.), območje Kraljevine Hrvaške in Slavonije pod banom, vlado in saborom (za razliko od Dalmacije, Istre, Medžimurja in Baranje)

Viri:

Kraj: Cerknica
Datum: 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Urbas
Skenirano: 29. 7. 2016
Oblika: fotografija

2 komentarja leave one →
  1. Sentek permalink
    27. 02. 2022 10:51

    Nekaj znanih obrazov! Četrti z leve od bana je France Mele-Vrbči, poleg njega pa France Žnidaršič-Šentkov. Oba sta bila člana Sokolov, prijatelja, pa še bratranca povrhu.

    Liked by 2 people

Trackbacks

  1. 1931 Nadlesk – Požar | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: