1957 Rakek – Note Kvinteta Avsenik
Prvi zvezek not skladb bratov Avsenik namenjen za klavirsko harmoniko iz leta 1957 z naslovom “Veliki radijski uspehi KVINTETA AVSENIK”.
V tem zvezku sta bili tedaj dve izredno popularni viži: Večer na Robleku in Tam kjer murke cveto. Avtorja sta bila Vilko in Slavko Avsenik, besedili pa je prispeval dr. Ferry Souvan.
Zakaj ste sitni, očka vi?
Prav nič vam pogodu ni.
Vedno me le kregate,
vame se obregate.
A meni, očka, le se zdi,
da moja ljub’ca všeč vam ni,
ker jo vedno karate,
grem pa rajši od vas.
Na Roblek bom odšel,
bom ljub’co sabo vzel.
Tam, kjer živi star pastir,
užival bom z ljub’co gorski mir.
Kar gori bom ostal,
tud krav’ce pasti gnal.
Na Robleku z ljubco,
tam, očka, srečen bom kot malokdo.
Tam, kjer murke cveto,
tam, kjer ptički pojo v lepi Dragi.
Tam, kjer encijan plav
ves prešerno bahav nežno vabi.
V to dolino zeleno me vleče tako kot v nobeno.
V njej avrikelj prijazno pozdravlja me s srajčko rumeno.
A z visoke planine
Grad Kamen obuja spomine.
Spomni Pegama se,
se smehlja in si misli: vse mine.
Ti dolina zelena, s krvjo prepojena, predraga.
Te vedno bom ljubil, nikoli pozabil ne bom.
Ansambel bratov Avsenik je v svetovnem merilu verjetno najuspešnejša slovenska glasbena skupina. Delovala je od leta 1953 do 1990. Skupina je bila sprva trio, ki je kmalu prerasel v kvartet in 1955 v Gorenjski kvintet, ta pa se je preimenoval v Kvintet bratov Avsenik. V času delovanja so izdali okrog 120 plošč in kaset v skupni nakladi več kot 30 milijonov primerkov. Skupaj imajo okoli 670 skladb.
Ansambel je bil popularen tudi v Avstriji, Nemčiji in drugod po Evropi. Na nemškem govornem območju so ga poznali pod imenom Oberkrainer Quintett. Med njihovimi največjimi uspehi so skladbe Na Golici (1955; v nemški verziji Trompeten-Echo), Tam kjer murke cveto (1957), Slovenija, od kod lepote tvoje (1974), Planica, Planica (1979) in še mnoge druge. Okoli 70 besedil je ansamblu napisal Ivan Sivec.
Nadaljevalci Ansambla bratov Avsenik so skupina Gašperji. V Begunjah na Gorenjskem je muzejska zbirka posvečena ansamblu – Muzej Avsenik. Avsenikovo tradicijo pa nadaljuje tudi vnuk Slavka Avsenika, Sašo Avsenik z Ansamblom Saša Avsenika.
Pa pojdimo nazaj k notam. Prve note za klavirsko harmoniko sta v samozaložbi izdala Slavko in Vilko Avsenik. V prvi seriji je bilo 17 zvezkov z naslovom »Veliki radijski uspehi kvinteta Avsenik«. Dimenzija zvezkov je bila pribl. 24 cm x 34 cm. V vsakem zvezku so bile 4 skladbe. Prvi zvezek je izšel leta 1957. Sledile so nove serije, na koncu je bilo vseh zvezkov 65.
V nedeljo popoldne pod lipco
dedek s pipco mi velijo:
»Ja, predolgo že iščeš si ljub’co!«
A med tolkimi težko je zbirati.
Še najbolj všeč mi je Rezka,
vsakdo se vanjo zatreska,
očke kot ogenj žarijo,
fantje za njo vsi norijo.
Zanjo sem se že odločil,
ob pustu se bom z njo poročil,
nihče mi več je ne vzame,
Rezka, le ti boš zame.
Na Golici je najprepoznavnejša slovenska narodno zabavna polka ter največkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu. Skladba ima kar 600 priredb, na nemškem govornem področju pa je znana pod imenom »Trompeten-Echo«.
Kako je nastala Golica: Leta 1954 je Slavko dobil idejo za pletilnim strojem, v nočni delovni izmeni tovarne Tonosa v Ljubljani, kjer je v treh izmenah pletel nogavice. Napisal jo je v približno 20 minutah, kolikor je imel časa, medtem ko je njegov pletilni stroj od stopal do pasu deloval samodejno. Idejo je dobil prav pri tem, ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal “ta-rara-pa-pam”, saj ni poznal not.
Takoj naslednji dan je Vilko prišel k njemu in jo kot akademski skladatelj spravil v originalni notni zapis ter aranžiral za kvartet (harmonika, klarinet, trobenta in bariton), brez odmeva in brez kitare. Prvo originalno verzijo so tako nekaj dni za tem z Gorenjskim kvartetom posneli na Radio Ljubljana v oddaji Četrtkov večer, a ta različica brez odmeva in nekoliko slabše kakovosti širši javnosti ostaja dokaj neznana. Slavko je polko poimenoval po Golici zato, ker so ga tam rastoče narcise spominjale na zvonce.
Del notnega zapisa skladbe Na Golici.
Sam sem v tem obdobju obiskoval nižjo glasbeno šolo na Rakeku. Sledile so vaje na vaje. Vendar nas je učitelj harmonike Viktor Žnidaršič znal motivirati in nam v program dal tudi različne skladbe. Proti koncu leta 1957 sem dobil od domačih prvi in drugi zvezek Avsenikovih not. Odnesel sem jih v glasbeno šolo in uresničila se mi je želja. Učitelj Viktor mi je dal v program kar dve Avsenikovi skladbi: Rezka in Na Golici. Sledile so še druge. Od prve serije 17 zvezkov Avsenikovih not imam skoraj vse.
Ob prispevku o notah za klavirsko harmoniko Slavka in Vilka Avsenik nisem mogel ali želel iz svoje kože. Zato sem vključil tudi nekaj besedil pesmi, ki sem jih igral najraje. Verjetno zato, ker so bile to prve skladbe Avsenikov, ki sem jih igral.
* Objavljeno z dovoljenjem: »© 2019 Avsenik spletna trgovina – Vse pravice pridržane”«, tu.
Slovarček:
- evergreen: dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zimzelena skladba
Viri:
- Zvezki not za klavirsko harmoniko “Veliki radijski uspehi KVINTETA AVSENIK”
- Domači arhiv
Kraj: Rakek, Begunje na Gorenjskem
Datum: 1957
Avtor: Slavko in Vilko Avsenik, dr. Ferry Souvan
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 21. 3. 2022
Oblika: publikacija
RSS - Posts
V poznih petdesetih in šestdesetih letih je Slavko Avsenik s svojimi melodijami “obnorel” poleg Slovenije tudi Avstrijo in Bavarsko. Se spomnim njegovega intervjuja pred leti, ko je povedal, da je z ansamblom nastopal praktično vse dni v letu. Še na svojo poroko je lahko prišel le v dneh okrog dneva mrtvih. Na Golici (1835 m), enim od vrhov Karavank, po njej poteka državna meja, pa da nikoli ni bil. Narcise rastejo kakih 300 m nižje, pod kočo na Golici (1582 m).
Za Notranjce, ki verjetno redko zaidejo pod te gorenjske planine, bo morda dobrodošla razlaga verza v pesmi Tam, kjer murke cveto: “Ti dolina zelena, s krvjo prepojena, predraga…” Iz zapora v Begunjah na Gorenjskem (sedaj je tam psihiatrična bolnica, tudi muzej) pelje cesta le nekaj sto metrov mimo porušenega srednjeveškega gradu Kamen v očarljivo dolino Draga pod Golico. Tja so nemški okupatorji iz zapora vozili slovenske domoljube in jih kot talce 179 ubili. Na nesrečnem kraju je sedaj spomenik. Če se prav spomnim, sem nekje bral, da Slavko Avsenik edino besedila te pesmi ni dovolil prevesti v nemščino.
V Raziskovalni nalogi Dom osnovne šole Antona Skale Maribor z naslovom »A vrh strme pečine Grad Kamen obuja spomine« je skozi pesem »Tam kjer Murke cveto« lepo opisan Grad Kamen, Draga z murkami in njena žalostna zgodba v času NOB.
V intervjuju je Slavko Avsenik na vprašanje: »Zakaj ste se odločili, da se ta pesem lahko izvaja samo v slovenščini, medtem ko so vse ostale pesmi prevedene?« odgovoril:
»Prosili so me, da jo prevedemo v nemščino. Tega nisem storil, saj besedilo govori o s krvjo prepojeni dolini. S krvjo prepojena je bila zaradi okupatorjev. Gre za težke čase, ki so zajeti v besedilu pesmi, zato jo v spomin na te čase dovolimo izvajati samo v slovenskem jeziku in tako na nek način izražamo narodno pripadnost.«