1956 Cerknica – Napotnica za zdravniški pregled

Z Napotnico za zdravniški pregled pred zaposlitvijo so mojega strica Toneta napotili v Zdravstveni dom Cerknica na pregled. Zaposlil naj bi se v skladišču Gozdne uprave v Cerknici. Opravljal bi delo skladiščnika. To načeloma ni sporno, saj je bil tako močan, da so ga klicali Tarzan. Napotili so ga 24. novembra 1956 in še isti dan je pregled opravil. Naj se zgledujejo še danes!

S 13. januarjem 1956 je začela veljati Uredba o opravljanju prvih in periodičnih zdravniških pregledov oseb v delovnem razmerju. Določala je, da morajo na zdravniški pregled pred zaposlitvijo vsi, ki se prvič zaposlujejo ali nastopijo delo po več kot šestmesečni prekinitvi in tisti, ki se zaposlijo na bistveno drugačnem delovnem mestu. Te določbe veljajo še danes z nekaj spremembami. Uredba je določala, da zdravniški pregled plača delavec sam. Kasneje, pa ne vem kdaj, je bilo to spremenjeno in je stroške kril morebitni bodoči delodajalec. Predhodni zdravniški pregled je bil in je zavarovanje tako za delavca kot za delodajalca. Delavec kasneje ne more reči, da za neko delo ni sposoben, delodajalec ga ne more napotiti na delo, za katero nima ustreznega zdravniškega spričevala.

Pred prvo službo so tudi mene poslali na zdravniški pregled. Morala sem v Ljubljano. V roke me je dobil dr. Šoškić, ki je na podlagi izvidov ugotovil, da imam čir na želodcu. Zanj nisem vedela, dokler mi ni dohtar povedal. Ker je bilo predvideno, da bom delala z ljudmi in naj bi bilo delo stresno, je okleval, ali naj mi izda pozitivno zdravniško spričevalo. Na koncu mi ga je dal. Prej pa je sledilo zaslišanje o tem, kaj jem, če pijem, kadim, etc. Kadila tedaj še nisem. Me je pa skušal prepričati, da pijem. Ker če ne, od kod čir na mojem želodcu.
– Pijete?
– Ne.
– Saj jaz tudi ne. Včasih pa spijem s prijatelji kakšen kozarček.
– Jaz pa ne.

In da bo vedel, še sedaj ne. Spričevalo sem dobila pa dietni list tudi. Prepovedali so vse, kar sem imela najraje, le prepečenca in vode ne. Ko sem šla čez pol leta na kontrolni pregled, sem imela 48 kil. Zdravnica, ki me je pregledala, me je udarila po boku in rekla: »Še dobro, da imate to kost, sicer bi vam kikla dol padla.«

Čeprav naj bi imeli periodične zdravniške preglede vsakih pet let, so me na naslednjega poslali čez več kot dvajset let. Izvid je prišel v službo čez deset dni. Direktorica je prej izvedela, če sem zdrava kot jaz. En izvod sem dobila. Tam je, z brez očal vidno debelo črno številko pisalo, da imam holesterola 5. Rekli so, naj nesem to k svojemu zdravniku. Samo za to pa že ne bom hodila. Ko sem ga obiskala v zvezi z nečim drugim, sem odnesla s seboj še izvid. Dala sem mu ga in rekla: »Dohtar, zdaj pa vi meni povejte, od kje imam jaz holesterol, če pa nič mastnega ne pojem.« Čokolada sem ne šteje.
– Ja, vesete …, je začel, … a kadite?
– Ja.
– To je od cigaret!

Prav videla sem, kako si je oddahnil. Jaz pa tudi.

Pristojni zdravnik v splošni ambulanti je ugotovil, da je stric za predlagano delo sposoben. To me je zelo začudilo. V skladišču bi moral poleg drugega tudi prelagati deske, on pa je imel na desni roki le dva prsta. Ostale je izgubil v povojni nesreči. Ker pa ga kljub temu niso zaposlili, je vse to nepomembno.

Kraj: Cerknica
Datum: 24. november 1956
Avtor: en zdravnik
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 4. 3. 2022
Oblika: dokument