Cajnarje 1955/56 – Učenci 1. do 3. razreda
Na sliki vidimo učence osnovne šole Cajnarje v šolskem letu 1955/56. Z njimi je razrednik Zoltan Železen. Prav vsi otroci so bosih nog. Pa čeprav so nekateri otroci že v kratkih hlačah in s kratkimi rokavi, so bose noge odraz takratnega časa. Revščina. Obleko si vedno dobil od starejšega brata ali sestre in hodil si čim več časa bos, da so čevlji dalj časa zdržali.
Ob malici so otroci vsako jutro morali spiti žlico ribjega olja, da bi jih varovalo pred rahitisom. Gospa Ivana Kocjančič, ki jim je pripravljala malico, ga je nalivala iz velike steklenice. Bilo je ogabnega okusa.
V spominu je ostal obisk potujoče zobozdravstvene ordinacije. Avtobus z zobozdravnikom se je ustavil pri Svetem Vidu. Sledil je pregled in nujna popravila. Vrtanje je bilo grozno, zelo boleče, tudi krvavo. Kajti sveder je bil še na nožni pogon kot pri kolovratu. Zobozdravnik je sam s pedalom, povezanim z jermenom, gonil sveder. Marsikateremu otroku je prestana bolečina ostala v spominu in strah pred zobozdravnikom ostal za vedno.


- Marica Primožič, Hruškarje,
- Franja Bečaj, Hruškarje,
- Tone Lavrič, Milava,
- Danica Kovačič, Milava,
- Slavko Kovačič, Hribljane,
- Rado Šivec, Hruškarje.

- Franc Pavlin, Kremenca,
- Milka Rudolf, Kremenca,
- Marko Vukičevič, Reparje,
- Lojze Primožič, Hruškarje
Zadaj:
- Lado Zalar, Pirmane,
- Ivan Rot, Reparje,
- Andreja Bombač, Krušče,
- Zoltan Železen, učitelj.
Viri:
- France Rudolf
- Slavko Štritof
- Jože Kocjančič
- Slavko Rudolf
Kraj: Cajnarje
Datum: 1955/56
Avtor: verjetno Jože Žnidaršič st.
Zbirka: France Rudolf
Skenirano: 5. 5. 2020
Oblika: fotografija
Kako zelo so se trudile mame in vaške šivilje, da so s kombiniranjem bog ve kakšnih ostankov odsluženih oblačil sešile obleko za otroke! Na tej sliki se to posebno dobro vidi, a tako smo bili oblečeni vsi. Za potolčena kolena in prste pa ni bilo obližev z miki miškami, samo robec dokler je krvavelo, potem pa kakor je bilo – včasih se je krasta srečno posušila in odluščila, drugič je tekel gnoj še tedne dolgo…
Srečni otročiči. Samo ljubo zdravje jih je. Spominjajo me na moja otroška leta.Tudi mi smo bili vsak dan deležni žlice ribjega olja, pa kocke sladkorja za ublažitev ogabnega okusa.