Preskoči na vsebino

1935 Ljubljana – Kardinal Hlond v Sloveniji

5. 06. 2022

Drugi evharistični kongres za Jugoslavijo je potekal v Ljubljani od 28. do 30. junija 1935. Takrat je Slovenijo obiskal tudi kardinal Hlond. Poleg njega je ban dr. Dinko Puc, rojen 6. avgusta 1879, umrl 3. februarja 1945.

August Hlond se je rodil 5. julija 1881 v kraju Brzęczkowice v Zgornji Šleziji, danes na Poljskem, tedaj v Nemčiji, umrl je 22. oktobra 1948 v Varšavi, Poljska. Bil je duhovnik s hitro napredujočo kariero. Leta 1925 je postal škof v Katowicah, naslednje leto nadškof v Gnieznem, primas Poljske in nadškof v Posenu. Leta 1927 je bil povzdignjen v kardinala-duhovnika. Od leta 1946 je bil tudi varšavski škof.

Bil je iz delavske družine. Po zaključku salezijanske šole leta 1896 se je pridružil don Boskovemu salezijanskemu redu. S štipendijo so ga poslali v Rim. Že po treh letih je na Papeški univerzi diplomiral iz filozofije. Potem je deloval kot učitelj in ravnatelj salezijanskih šol, organiziral ustanovitev verske podružnice z don Boskovo šolo v Spodnji Avstriji, sodeloval v pogajanjih, ki so vodila do ustanovitev salezijanske podružnice v Würzburgu, prve veje reda v današnji Nemčiji. Leta 1919 je spoznal kasnejšega papeža Pija XI., ki je veliko prispeval k Hlondovemu cerkvenemu napredovanju. Po priključitvi Vzhodne Zgornje Šlezije k novoustanovljeni Poljski leta 1922 je postal apostolski upravitelj nove uprave, ki je leta 1925 postala škofija, Hlond pa njen prvi škof. Njegovo škofovsko geslo je bilo: »Da mihi animas, cetera tolle« (Daj mi duše, vzemi vse ostalo). Leta 1927 ga je papež imenoval za kardinala-duhovnika z naslovno cerkvijo Santa Maria della Pace.

Ob začetku druge svetovne vojne je pobegnil v Vatikan. Njegova poročila o nacističnem preganjanju in genocidu na Poljskem je predvajal radio Vatikan. Vključena so v poročila poljske vlade sodišču v Nürnbergu. Pod pritiskom Mussolinijeve vlade so ga deportirali v Lurd, kjer je ostal do leta 1944. Gestapovci so ga aretirali in poslali v francosko mesto Bar-le-Duc in kasneje v frančiškanski samostan v Vestfaliji. Tam ga je leta 1945 osvobodila ameriška vojska. Preko Pariza je odšel v Rim, od tam pa se je vrnil v Poznan na Poljskem. Njegovi posthumno objavljeni zapisi iz vojnih časov kažejo, da si je prizadeval za »katoliško monarhijo« kot bodočo obliko vladavine na Poljskem. Bil je antisemit. Že leta 1936 je pisal, da Judje goljufajo, odirajo in trgujejo z ljudmi. Po vojni se je distanciral od nürnberških zakonov rekoč, da je antisemitsko stališče, uvoženo iz tujine, nezdružljivo s katoliško etiko. Hkrati pa je rojakom svetoval, naj se izogibajo judovskim stojnicam in trgovinam. Bil je tudi nacionalist. Na podlagi lažnega pooblastila Svetega sedeža je odstranil vse nemške škofe v pruski Šleziji in nastavil poljske. Samovoljno je imenoval poljske upravitelje v škofijah, ki so bile po kanonskem pravu še nemške. Ko so o tem obvestili papeža, ta ni bil začuden. Spremenil pa tudi ni nič. Hlond je svoje dejanje zagovarjal rekoč, »da je s svojimi odločitvami končal »herezo« in »nemški protestantizem« na območju Oder-Neisse«. Z njegovo smrtjo leta 1948 se je to končalo. Niso pa se končala nasprotja v zvezi z njim. Leta 1992 so poljski škofje pričeli postopek beatifikacije. Nemški katoliški novinarji so postopek ostro kritizirali, nasprotovali so tudi nemški katoliki. Leta 1955 je nasprotovanje izrazila tudi Nemška škofovska konferenca. Za rešitev spora so ustanovili nemško-poljsko komisijo zgodovinarjev za razjasnitev odprtih vprašanj v zvezi s kardinalom Hlondom. Po treh letih so škofijske spise zaprli in poslali v Rim. Kongregacija za zadeve svetnikov je marca 2017 objavila, da je dokumentacijo pregledala in se odločila za priznanje »junaške stopnje kreposti«. Naziv mu je podelil papež Frančišek 19. maja 2018. Tega leta pa sta proti beatifikaciji protestirala tudi Odbor ameriških Judov in britanski rabin.

Leta 1939 se je kardinal Hlond mudil na kongresu v Ljubljani, kjer so se od njega poslovili general Stefanović, ban Natlačen, škof Rožman, poljski poslanik Dembicki in drugi. Na poti z vlakom v Rim ga je do Rakeka spremljal ban Natlačen. Tu je kardinal knezu namestniku Pavlu Karađorđeviću poslal zahvalno brzojavko. Prejel jo je tudi predsednik vlade Dragiša Cvetković. Ob pol enajstih se je z orient ekspresom odpeljal proti Postojni. Spremljale so ga ovacije na rakovški železniški postaji zbrane množice.

Slovarček:

  • primas: je od leta 1417 častni naziv nadškofa Gniezna, ki označuje njegov vidni položaj v poljskem škofovstvu. To postavlja gnieznega nadškofa na čelo Rimokatoliške cerkve na Poljskem. Je veleposlanik Svetega sedeža in predstavlja avtoriteto papeža na Poljskem.
  • kardinal-duhovnik: Kanon 350 Zakonika cerkvenega prava deli kardinalski zbor na tri redove, ki so v hierarhičnem razmerju: kardinal škof, kardinal duhovnik in kardinal diakon. Vsakemu kardinalu podeli papež še naslov rimske škofije ali dekanije. Kardinal duhovnik (kardinal duhovniškega reda) je po hierarhiji pod kardinalom škofom in nad kardinalom diakonom. Glede na želje in samo ob potrditvi papeža lahko preidejo k drugemu (višjemu oz. kardinal-škofovskemu) naslovu.
  • Santa Maria della Pace: cerkev v Rimu. Je tudi naslovna cerkev rimokatoliške cerkve in samostanska cerkev brazilskih redovnic.
  • Kanonizacija: dejanje, s katerim neka oseba postane svetnik rimokatoliške cerkve. Pred tem mora ta oseba že nositi naziv blaženi, ki se mu nadene po postopku beatifikacije. Obe proglasitvi sta vedno opravljeni posthumno.
  • Kongregacija za zadeve svetnikov: je oddelek  Rimske kurije z nalogo preučevanja in pripravljanja beatifikacije in kanonizacije.
  • Junaška stopnja kreposti: Častitljivi božji služabnik je častni naziv Rimokatoliške cerkve. Podeljuje se pokojnim vernikom, ki jim je v postopku, ki ga organizira kanonsko pravo, določena tako imenovana junaška stopnja kreposti oziroma pristnost mučeništva. Podelitev je postopkovni korak v postopku beatifikacije in temelji izključno na preučitvi človekovega življenjskega sloga s strani Kongregacije za zadeve svetnikov, ne da bi preučila in upoštevala kakršne koli čudež. Podelitev je razglašena v prisotnosti papeža.

Viri:

Kraj: Ljubljana
Datum: 1935
Avtor: neznan
Zbirka: Leon Melink
Skenirano: 26. 9. 2018
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: