Cajnarje 1958/59 – Učenci 1. do 4. razreda

Učenci štirih razredov in razredničarka Lojzka Vidrih slikani pred vhodom v prostor osnovne šole v Cajnarjih, v Urbanovi hiši. Poleg šole je bila v tej hiši še pošta in trgovina. V ozadju je lepo viden poštni nabiralnik. Prostor pred hišo je služil kot avtobusna postaja. Lahko bi rekli, da je bil tu center vsega dogajanja. To hišo je kasneje kupil domačin, na delu v Nemčiji. Zato je dobila ime “Pri zdomcu”. Ob njej je bilo tudi balinišče. Danes pa je hiša v popolni prenovi z novim lastnikom.

Razredničarka Lojzka Vidrih je skrbela, da je bilo otrokom v šoli prijetno. Prav tako so bili tudi športni dnevi zelo zanimivi. Tako je ostal v spominu pohod čez Sveti Vid in Osredek vse do soteske Iškega vintgarja. Seboj so vzeli suhe hruške. Tam si lahko kupil Cockto v stekleni embalaži, z rumenim napisom. Če si imel denar, seveda.

Spet drugič so šli na Slivnico čez Ponikve v gumijastih škornjih. Šli so brez malice in morali so si sami poiskati in nabrati kaj za pod zob. S tem so se učili o užitnih rastlinah, koreninah in plodovih. Temu bi lahko rekli predhodnica modernejšega preživetja v naravi.

Še bolj zanimiv pa je bil športni dan s kolesi. Šli so v Škocjan in na Cerkniško jezero. Celo pot po makadamskih cestah, in to večinoma z moškimi kolesi. Marsikateri učenec je vso pot gonil kolo pod štango. Slavko je imel takrat edini v skupini otroško rdeče kolo. Cerkniško jezero je bilo zelo valovito, ker je močno pihalo. Ko so se bližali mostu, so srečevali voz s konjsko vprego, naložen s senom. Učiteljica Lojzka jih je opozorila nanj in naročila, da pravočasno bremzajo in se ustavijo. To pa z njihovimi bicikli ni bila najlažja stvar. Pa se je zgodilo nepričakovano. Ena deklica se ni mogla ustaviti, pa je zapeljala z biciklom v jezero ravno tam, kjer je bila globoka voda. Učiteljica pa je v trenutku skočila za njo in jo potegnila ven, nato pa je skočila še po bicikel. In veselo so se odpeljali proti Cerknici, kjer so se ustavili na domu učiteljice. Tu se je deklica osušila in preoblekla.

Tudi pohod na Nanos je bil zanimiv. Gor so šli po najkrajši, ozki poti, ob zajlah. Na vrhu, pri Vojkovi koči so imeli petelina, ki je vse po vrsti napadal. Tu so prespali na pogradih. Naslednji dan so šli v dolino po daljši, a tudi varnejši poti.

Imena učencev je posredoval lastnik slike France Rudolf.

• Franc Pavlin, Kremenca
• Slavko Štritof, Slugovo
• Franc Kovačič, Milava
• Lojzka Vidrih, Cerknica
• Janez Zalar, Cajnarje
• Ivan Zalar, Pirmane
• Franc Kovačič, Hribljane
• Slavko Rudolf, Kremenca

• Anica Lavrič, Milava
• Marica Štritof, Cajnarje
• Anica Štritof, Slugovo
• Marjana Vukičevič, Reparje
• Tončka Kristan, Hruškarje

Viri:

• France Rudolf
• Slavko Štritof
• Slavko Rudolf

Kraj: Cajnarje
Datum: 1959
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: France Rudolf
Skenirano: 5. 5. 2020
Oblika: fotografija