Skip to content

Cajnarje 1958/59 – Učenci 1. do 4. razreda

25. 07. 2022

Učenci štirih razredov in razredničarka Lojzka Vidrih slikani pred vhodom v prostor osnovne šole v Cajnarjih, v Urbanovi hiši. Poleg šole je bila v tej hiši še pošta in trgovina. V ozadju je lepo viden poštni nabiralnik. Prostor pred hišo je služil kot avtobusna postaja. Lahko bi rekli, da je bil tu center vsega dogajanja. To hišo je kasneje kupil domačin, na delu v Nemčiji. Zato je dobila ime “Pri zdomcu”. Ob njej je bilo tudi balinišče. Danes pa je hiša v popolni prenovi z novim lastnikom.

Razredničarka Lojzka Vidrih je skrbela, da je bilo otrokom v šoli prijetno. Prav tako so bili tudi športni dnevi zelo zanimivi. Tako je ostal v spominu pohod čez Sveti Vid in Osredek vse do soteske Iškega vintgarja. Seboj so vzeli suhe hruške. Tam si lahko kupil Cockto v stekleni embalaži, z rumenim napisom. Če si imel denar, seveda.

Spet drugič so šli na Slivnico čez Ponikve v gumijastih škornjih. Šli so brez malice in morali so si sami poiskati in nabrati kaj za pod zob. S tem so se učili o užitnih rastlinah, koreninah in plodovih. Temu bi lahko rekli predhodnica modernejšega preživetja v naravi.

Še bolj zanimiv pa je bil športni dan s kolesi. Šli so v Škocjan in na Cerkniško jezero. Celo pot po makadamskih cestah, in to večinoma z moškimi kolesi. Marsikateri učenec je vso pot gonil kolo pod štango. Slavko je imel takrat edini v skupini otroško rdeče kolo. Cerkniško jezero je bilo zelo valovito, ker je močno pihalo. Ko so se bližali mostu, so srečevali voz s konjsko vprego, naložen s senom. Učiteljica Lojzka jih je opozorila nanj in naročila, da pravočasno bremzajo in se ustavijo. To pa z njihovimi bicikli ni bila najlažja stvar. Pa se je zgodilo nepričakovano. Ena deklica se ni mogla ustaviti, pa je zapeljala z biciklom v jezero ravno tam, kjer je bila globoka voda. Učiteljica pa je v trenutku skočila za njo in jo potegnila ven, nato pa je skočila še po bicikel. In veselo so se odpeljali proti Cerknici, kjer so se ustavili na domu učiteljice. Tu se je deklica osušila in preoblekla.

Tudi pohod na Nanos je bil zanimiv. Gor so šli po najkrajši, ozki poti, ob zajlah. Na vrhu, pri Vojkovi koči so imeli petelina, ki je vse po vrsti napadal. Tu so prespali na pogradih. Naslednji dan so šli v dolino po daljši, a tudi varnejši poti.

Imena učencev je posredoval lastnik slike France Rudolf.

  • Franc Pavlin, Kremenca
  • Slavko Štritof, Slugovo
  • Franc Kovačič, Milava
  • Lojzka Vidrih, Cerknica
  • Janez Zalar, Cajnarje
  • Ivan Zalar, Pirmane
  • Franc Kovačič, Hribljane
  • Slavko Rudolf, Kremenca

  • Anica Lavrič, Milava
  • Marica Štritof, Cajnarje
  • Anica Štritof, Slugovo
  • Marjana Vukičevič, Reparje
  • Tončka Kristan, Hruškarje

Viri:

  • France Rudolf
  • Slavko Štritof
  • Slavko Rudolf

Kraj: Cajnarje
Datum: 1959
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: France Rudolf
Skenirano: 5. 5. 2020
Oblika: fotografija

2 komentarja leave one →
  1. francmazi permalink
    25. 07. 2022 21:55

    Lepo opisano delo požrtvovalne učiteljice. Pa sem pomislil: Če bi se sedaj pripetila tista nezgoda v Cerkniškem jezeru, bi bili naslednjega dne v časopisih članki z naslovi: “Lahkomiselna učiteljica odgovorna za strašljiv padec učenke v vodo”, “Bo uvedena preiskava zaradi nezgode v Cerkniškem jezeru?” “Ministrstvo za šolstvo se je v zvezi z nesrečo v Cerkniškem jezeru zavilo v molk” itd. Toliko smo kot družba napredovali od tistih časov.

    Liked by 2 people

  2. Anonimnež permalink
    26. 07. 2022 12:56

    Tri učenke od 12 imajo obutev. Ostali so hodili v šolo bosi.

    Liked by 1 person

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: