1915 Kastelic vrh – Konjak za oficirje

Radi bi predstavili vsaj nekaj fotografij iz albuma, v katerem so fotografije z vzhodne in zahodne fronte med prvo svetovno vojno. Ena od teh je na vrsti danes.

Dr. Rado Primic, avtor fotografije, je bil v 27. polku skupaj z naborniki iz Ljubljane in Trsta, torej skupaj s fanti iz naših krajev in hkrati našimi predniki. Marca 1915 so bili v okolici Kastelic vrha, v današnji Slovaški. V tem polku je bil tako po vsej verjetnosti, skupaj s sovaščani iz Loža, tudi moj stari ata Ivan Bravec. Žal mi je, da nisem neposredno od njega o njegovem življenju izvedel prav nič. Seveda sem za to kriv jaz in moja nezrelost takrat, ko je še bil čas. Zelo mi je žal za to in verjetno je to tudi pripomoglo, da je nastala spletna stran Stareslike.

To fotografijo je dr. Rado Primic napravil marca 1915 na Kastelic vrhu, vsaj tako je zapisal ob fotografijah, ki so v albumu na istih straneh s to fotografijo.

Prav nič ne vemo, kaj so kot vojaki jedli. Ne znamo si predstavljati niti, kaj so jedli doma, saj se je življenje v teh sto letih spremenilo tako, da nam je nepredstavljivo njihovo življenje v miru, kaj šele v vojni. Verjetno nima smisla niti ugibati. Vsekakor se je življenje v vojni razlikovalo od tistega v miru, na fronti je bilo še drugače. Odvisno je bilo od preskrbe, ki je bila včasih po pričakovanjih, včasih pa je najbrž sploh ni bilo.

V tistih časih so bile velike razlike med premožnejšimi, plemstvom in navadnimi ljudmi. Te razlike so bile v vojski še poudarjene. Ne znamo si predstavljati, kakšen del vojakov je bil nepismen, prvič od doma in svojega okolja in popolnoma brez kakršnih koli pravic. Navadni vojaki niso pomenili nič in najbrž je iz tistih časov izraz kanonfuter.

V albumu je veliko fotografij, na katerih so oficirji. Zbodlo me je, da so na vseh teh fotografijah vidne steklenice. Vsaka je drugačna in v glavnem brez nalepk. Če že je vidna nalepka, fotografija ni dovolj ostra, da bi bilo besedilo razpoznavno. Iz fotografij ni razvidno, ali je v steklenicah vino ali kaj močnejšega. Največkrat je vsebina steklenic temna, še večkrat pa so prazne. Na nekaterih fotografijah, ki so nastale v bolj urbanem okolju, so na mizah tudi steklenice, ki so narejene bolj industrijsko, z nalepkami in ostalimi okraski, ki dobri vsebini pritičejo.

Zagotovo smo od takrat pa do danes močno spremenili tudi pogled na alkohol. Stvari, ki so bile tedaj običajne, danes popolnoma nesprejemljive.

* * *

Pa še zgodba, ki jo prilagam tej fotografiji:

V začetku osemdesetih let sem v službi v Ljubljani imel sodelavca, ki je bil zelo komunikativen, šaljiv, skratka priljubljen. Zdelo se mi je, da zna živeti. Ves prosti čas je preživel v gorah, bil je tudi alpinist. Z ženo sva ga večkrat srečala na najinih pohodih v hribe.

Ob nekem skupnem praznovanju mi je zaupal skrivnost. Že leta da po Tolminskem brska po kavernah iz prve svetovne vojne. “Veš, oficirji so tudi na fronti dobivali konjak. Ali si sploh lahko želiš kaj več, kot da najdeš pred 60 leti pozabljen zaboj starega konjaka?”.

Ne vem, ali se mu je želja izpolnila, žal nas je mnogo prezgodaj zapustil.

Slovarček:

• kanonfuter: topovska hrana; nepomembna, necenjena množica

Kraj: Kastelic vrh
Datum: marec 1915
Avtor: dr. Rado Primic
Zbirka: Tone Žakelj
Skenirano: 5. 2. 2021
Oblika: fotografija