1961 Vrsar – Prvič z avtom na morje

Takole otovorjeni smo se prvič na dopust podali z avtomobilom. V fičota smo se strpali trije odrasli in trije otroci. Ne spomnim se, da je bilo kaj neudobno. Verjetno je bilo že samo potovanje na morje dovolj razburljivo, da nismo opazili, da smo nagneteni in da nam je vroče.

Ni treba na široko opisovati, kako so se časi spremenili. Doma smo že skoraj eno leto imeli avto in odločitev je bila, da gremo na morje z avtomobilom. Na morje se takrat še ni hodilo. Sindikalni domovi so nastali nekaj let kasneje, kampiranje pa je bilo še bolj v povojih. Tako v Vrsarju ni bilo za kampiranje nobene infrastrukture. Veseli smo bili, da smo lahko prišli do vode.

Ker je bilo potovanje s svojim avtomobilom razkošje, smo s seboj povabili še teto in sestrično. Najbrž nam ni bilo prav udobno, saj se spomnim, da smo prtljago potaknili v vse, še tako skrite kotičke.

Opreme za taborjenje še nismo poznali. Edina stvar, ki je nismo uporabljali doma, so bile napihljive blazine, ki smo jih uporabljali za postelje. Imele so strašen vonj po gumi, ki se ga je navzela prav vsaka stvar, ki je bila z blazinami v stiku. Pričakoval sem, da se bom z blazino lahko pozibaval na vodi, pa ni bilo nič iz tega. Blazine so ves čas ostale na suhem, saj smo se bali, da se do večera ne bodo posušile.

Kaj so to spalne vreče, tudi nismo še vedeli. Ker smo morali vzeti s seboj vse za dva tedna, je oče uporabil dve veliki kartonski škatli in jih prebarval z nitro lakom, da bi vsaj malo kljubovali morebitnemu dežju. Takrat še kartonskih škatel ni bilo na voljo, zato je uporabil dve škatli, v katerih so v šolo prišle Unra konzerve za šolsko malico.

Kuhanje za šest ljudi brez vse opreme najbrž ni bilo enostavno. Iz fotografije sem razbral, da smo s seboj imeli ekonom lonec. Oče je od nekod prinesel kuhalnik na bencin ali petrolej, ki je tudi na tej fotografiji. Pred uporabo smo ga morali “napumpati” z zrakom, da je bil potem plamen enakomeren in da je gorivo dobro izgorevalo. V ta namen je bil na rezervoarju nameščen manometer in tako ni bilo treba ugibati, ali je tlak prenizek ali previsok. Tega kuhalnika smo se kar nekako bali. Ko je bil prižgan, je prav rohnel. Povrhu vsega pa si z rokami hitro prenesel vonj po petroleju na hrano, obleko …

Seveda pohištva nismo vozili s seboj. Za vseh šest sta bili dovolj pručka in mizica, ki sta na tej fotografiji.

Kraj: Vrsar
Datum:  avgust 1961
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 23. 8. 2022
Oblika: 6×6 negativ