Skip to content

1915/1919 – Avstro-ogrsko grbovje

3. 09. 2022

Iz albuma Jerneja Malovrha sem si izbrala slike grbov, ker so tako lepe. Komplicirane za razumevanje pa bolj kot kvantna fizika. Vsaka sličica pomeni nekaj konkretnega. Vsaka čast heraldiku, ki to razume. Pa ne le razume, temveč zna razložiti še tistim, ki nič ne razumemo.

Zadnjo različico grba Avstro-Ogrske je upodobil avstrijski heraldik Hugo Gerhard Ströhl (1851-1919). V uporabi je bil do razpada države. Sestavljen je iz treh delov: grba vladarske rodbine Habsburško-Lotarinških, grba Cislajtanije na levi in grba Translajtanije na desni strani. Cislajtanija je bila dežela na tej strani reke Leithe in je bila neuradni naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske. Translajtanija so bile dežele v ogrski polovici, na vzhodni strani reke Leithe. Ščit je kronan s kraljevo krono, cesarsko krono in krono sv. Štefana, ki je bil prvi ogrski krščanski kralj. Na dnu ščita je deviza (življensko vodilo, geslo) s cesarskim motom: Indivisibiliter ac Inseparabiliter (Nedeljivi in neločljivi).

Mali skupni grb obeh držav je bil v veljavi od leta 1915 do 1918. Sta manj okrancljana pa je videti, kaj je na njima narisano.

Mali grb avstrijskih dežel so uporabljali po prvi svetovni vojni, ko se je tudi Avstro-Ogrska skrčila, pa ni bilo potrebe za velikim grbom. So v ta malega vse zrisali. Na orlovih prsih je stari ščit avstrijskega vojvodstva in je postal avstrijska zastava. Po drugi svetovni vojni so orlu na noge dodali strgano verigo, ki predstavlja osvoboditev Avstrije izpod fašizma. Hm!

Razglednica s srednjim grbom avstrijskih dežel je bila izdana leta 1916. Prodajal jo je Rdeči križ za pomoč vojakom. In seveda za reklamo cesarju, za katerega so trpeli in padali. Grb so uporabljali od leta 1915 do 1918.

Razglednica predstavlja grb z avstrijsko krono. Na zlatem ščitu je črn dvoglavi orel, kronan s kraljevima kronama, ki drži v krempljih cesarsko žezlo in meč ter cesarsko jabolko. Orel ima na prsih ščit z grbi ozemelj, ki jih je obsegala Avstrija. Znotraj njega sta še dva ščita, srednji in srčni. Srčni ščit predstavlja Avstrijo (srebrn tram na rdečem polju), srednji ščit (polja okoli srčnega) pa predstavlja notranje dežele: Spodnjeavstrijska, Zgornjeavstrijska, Štajerska, Koroška in Kranjska. Na glavnem ščitu, ki je razdeljen na 14 polj, si sledijo: Galicija, Češka, Dalmacija, Šlezija, Solnograška, Moravska, Tirolska, Predarlska, Istra, Bukovina, Bosna, Goriška, Gradiščanska in Trst. Na šest polj razdeljen ščit ima srčni ščit z dvema poljema: stari ogrski ali arpadski grb (sedemkrat rdeče-srebrno deljen) in novi ogrski s srebrnim patriarhovim križem na rdečem polju, ki raste iz krone na zelenem trohribu. Na glavnem ščitu si sledijo: Dalmacija, Hrvaška, Slavonija, Sedmograška, Bosna in Reka.

To sem prepisala s spletne strani o grboslovju. Zakaj bi se matrala, če se je že en drug. Poleg tega je moja nemščina zanič. Je pa res, odkar pišem za stare slike, je boljša, kot ko sem končala gimnazijo.

Vem, da to nikogar ne zanima. Meni so pa več. Sploh zato, ker so si dali toliko dela. Poglejte, kako je cerkniški grb preprost, pa ti mora ravno tako nekdo raztolmačiti, kaj predstavlja. Za časa Jugoslavije ni bilo nikakršne dileme. Bil je jugoslovanski in vsaka republika je imela svojega. Za tiste, ki ste pozabili ali pa nočete več vedeti, kakšen je bil, je tule povezava.

Vse slike grbov so bile izdane kot razglednice, ki jih je prodajal Rdeči križ.

Viri:

Kraj: Dunaj
Datum: 1915-1919
Avtor: avstro-ogrski grb Hugo Gerhard Ströhl
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: 5 razglednic

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: