Skip to content

1951 Stari trg – Pavliha, vezan letnik

24. 12. 2022

Na  časopis  Pavliha  imam najlepše spomine od malega, ko še nisem znala brati, pač pa sem prisluškovala odraslim, ki so si pripovedovali, kaj piše v njem, se ob tem krohotali ali se včasih prav privoščljivo, celo malce potuhnjeno  režali.  Pavliha je pogosto potoval iz hiše v hišo in včasih so ga spotoma prelistali tudi prenašalci, največkrat otroci. Pavliha je bil vedno zaželeno branje, o njegovi vsebini se je govorilo v fabriki med malico ali v vrsti pred trgovino … celo v čakalnici pri zdravniku. Zelo cenjen je bil tudi pri Krajčevih oziroma Matjaževih v Starem trgu, kar vidimo po tem,  da se jim je zdelo vredno  ves letnik dati vezati v knjigo.

Kako zelo jasno je Pavliha odseval tedanje družbene razmere in držal družbi ogledalo, da je še danes aktualen in zanimiv, pa vidim šele zdaj. Človeške družbe se spreminjano s svojstveno in deloma predvidljivo dinamiko od pamtiveka. Nobene družbene ureditve pa še ni bilo,  v kateri ne bi bila nikomur narejena  krivica, nobene, kjer bi bili vsi enako deležni dobrega, enako prispevali za skupni blagor  in imeli enake obveznosti, kjer bi bilo vsega ravno prav in vse  v ravnovesju – čeprav so ideali vedno obstajali. Vsaj od Jezusa, preko  Marxa do Kardelja … Napetosti se v kolikor toliko zdravih družbah vsaj deloma izrazijo tudi v humorju in satiri, dolgo preden pride do bolj drastičnih sprememb …

Pavliha je bilo ime več humorističnim časopisom. Najprej je časopis pod tem imenom izhajal l. 1869 in 1870 na Dunaju, njegov urednik je bil Fran Levstik, v njem sta med drugim objavljala Josip Jurčič in Simon Jenko, pa tudi Levstik sam.  Pavliha je bil vzor humorističnim časopisom do 2. svetovne vojne.

Leta 1892 in 1893 je izhajal časopis s tem imenom  v Ljubljani, od januarja do marca 1930  v Slovenj Gradcu, zadnji Pavliha je izhajal leta 1999 v Stahovici. Na wikipediji pa o Pavlihi med leti 1943 do 1991, kamor sodi tudi letnik s slike, ne piše nič … ali samo ne znam poiskati?! Veliko pa o vlogi in življenjski poti tega Pavlihe pove naslednji odlomek s spleta: 

Po drugi svetovni vojni je bil, kot vrsta satiričnih časopisov v socialističnih državah Vzhodne Evrope, to režimski projekt, ki je bil sprva ustanovljen kot protiutež in ventil ostrim protirežimskim vicem, ki so si jih ljudje pripovedovali na ulicah in v bifejih.

To so bili še zlati časi humorja. Časi ene resnice, enega humorja in ene satire. Vsi so se smejali istim stvarem. Do šestdesetih let je Pavlihov humor postal vrhunsko artikuliran, dosegal je tedensko naklado 63.000 izvodov, kar je bila najvišja naklada kateregakoli tednika v Jugoslaviji.

Socialistična oblast je budno spremljala vsebine, ki so nastajale v Pavlihi. Urednike so večkrat odstavljali, oblast pa je v najmanj enem primeru izdala ukaz o zaplembi celotne naklade. Pavliha je bil prva javna opozicija režimu, ki pa ga je oblast nekako tolerirala …

V osamosvojitvenem letu 1991 je bila naklada Pavlihe le še žalostnih 2.600 izvodov. Enotne resnice ni bilo več, kar je bilo smešno enim, ni bilo drugim. In obratno. Meja med humorjem in resničnostjo je v demokraciji počasi izginjala, demokracija pa postajala bizarnejša od vsakršnega humorja ali satirikove domišljije. Ljudje so se smejali čedalje manj. Humor se je preselil v druge medije: na televizijo in radio, v gledališče, film in stand-up komedijo …

No, časopis Pavliha na sliki ima naslednje lastnosti: je letnik 1951, izhaja osmo leto, njegova cena je 5 dinarjev, izhaja (še) vsako drugo soboto. Odgovorni urednik je Ivan Kranjec, ureja ga uredniški odbor. Natisnjen je dvobarvno na časopisnem roto papirju. Za leto 1952 pa Pavliha v zadnji številki letnika 1951 že  napoveduje izhajanje vsak teden, iz štirinajstdnevnika bo postal tednik.

Kaj nam kaže Pavlihovo ogledalo družbe leta 1951?

Piše o revščini in draginji, o pomanjkanju usnja in vsega mogočega, o vzpostavljanju in spotikanju nove družbene ureditve, o razočaranjih in napakah, veliko tudi o dogajanju po svetu in odnosih mlade države z drugimi. Obstaja že rubrika Iz pavlihove popotne torbe, ki je ostala do zadnjega, ko je Pavliha po osamosvojitvi usahnil, poleg tega pa redno prinaša tudi aktualna zunanja in notranja politična dogajanja, partizanski humor, satirične pesmi, humoreske in podobno. Veliko piše o birokraciji, a tudi kaj o najlonkah, aktualnem masovnem predmetu poželenja; omenja zagrebški velesejem, angleške volitve, Sueško krizo, razorožitev, rešuje korejsko vojno in preučuje stanje v Perziji. Zunanjepolitični vici v tem letniku ošvrknejo Sovjetsko zvezo in njene satelite Bolgarijo, Madžarsko, Vzhodno Nemčijo, a se ukvarjajo tudi z ZDA in Francijo, Italijo itd. Veliko je napisanega o trgovini, kjer vedno česa manjka in tudi taki, kjer dobiš kot par dva čevlja različnih velikosti.

Leta 1951 je bil tudi čas po informbiroju, to je po sporu s Sovjetsko zvezo in osamosvojitvi Jugoslavije izpod njenega, milo rečeno mentorstva; to je še čas Golega otoka, jeze na Ruse in njihove podanike, čas ponosa na izborjeno svobodo in novo družbeno ureditev, še vedno čas obnove, brigad in udarništva, a tudi tesnobe in  splošnega sumničenja, čas še ne urejenih meja in pripravljajoče se tržaške krize; čas celjenja vojnih ran, čas še vedno velikega pomanjkanja in skromnega življenja, čas optimizma in upanja na boljše, ki resda zelo počasi vendarle prihaja. Je obdobje še vedno in že spet slabih časov za kmete in le malo boljših za delavce, najboljših pa za razraščajočo se birokracijo; čas industrializacije za vsako ceno, čas planskega gospodarstva, petletk in prvih delavskih svetov.  Vse to dogajanje se odraža tudi v  tem najnovejšem poganjku Pavlihe, zabavno-satiričnega  lista za resno zafrkancijo, kot se je sam označil proti koncu, v devetdesetih. Izhajati pa je začel še med vojno …

Takele ocvirke pa je Pavliha trosil leta 1951:  

NAJNOVEJŠE ODKRITJE
Akademija znanosti ZSSR obvešča čitatelje Pavlihe, da je njen član tovarišč Bistroumnikov pravkar znanstveno dognal, da otrok ne prinaša štorklja. O svojem zgodovinskem odkritju bo tovarišč  Bistroumnikov v kratkem objavil podrobno poročilo.

STRAH V SOFIJI
1. Ni znano, da bi bil včerajšnjega dne vtihotapljen kak vohun iz Bolgarije v Jugoslavijo, ali pa da bi bil v tej smeri izstreljen kak strel. Če je dan zares minil tako mirno, bo bolgarski Komite pristašev miru gotovo dobil iz Moskve pismen ukor zaradi zmanjšane aktivnosti v borbi za mir.

2. Kakor smo izvedeli iz Moskve, se v informbirojevskih deželah zelo širi mirovno gibanje. Pristašev miru je vsak dan več. V Bolgariji, na Madžarskem in ponekod drugje  nosijo celo uniforme in so oboroženi  s sovjetskim orožjem. Število in moč teh  pristašev miru sta vojaška tajnost.

 O ALBANCIH  
Z vedno novimi  in novimi sovjetskimi strokovnjaki, ki prihajajo v  Albanijo, je vlada Enverja Hodže postavljena pred problem, ki bo v kratkem lahko zelo pereč. Albanci bodo namreč, če se tako nadaljuje, postali manjšina na lastnih tleh. Baje je Enver Hodža že predložil svojim sovjetskim svetovalcem načrt zakona o zaščiti kulturnega in ekonomskega razvoja albanske manjšine v Albaniji. 

RAZNI NARODI – RAZNI OBIČAJI
Tibetanec: “Dalaj -lama!”
Slovenec: “Delaj – lama!”
Rus: “Davaj – lama!”

POROČILO IZ MOSKVE
Pero Popivoda* se je dal prekrstiti na ime Pero Perovič Popivodka.

RIM: KUP PAPIRJA SE VEČA
 Vodstvo Komunistične partije Italije se je odločilo, da bo z neko papirnico sklenilo pogodbo za dobavo starega papirja.  Interesentov je mnogo, ker bodo dobave starega papirja zelo velike, kajti vsak dan večje število članov Partije oddaja svoje članske izkaznice.

ITALIJANSKO -JUGOSLOVANSKI ODNOSI
po zamisli Zingarellija in njegovih somišljenikov

Njihov plakat razglaša : Vogliamo Trieste, Pola, Fiume, Mare nostro, Provinzia di Lubiana, Monte negro … (nadaljevanje zadaj) …*

BISTROUMNOST
Kakšna je razlika med NKVD* in čokolado? Nobene. Obe zapirata.

PODBOBE S PROCESA 
Pred sodiščem se zagovarjajo možaki, ki so po “prevratu”  nameravali vzpostaviti stari strankarski sistem in “širšo demokracijo”: ” …Sploh pa smo za kakršenkoli  režim, v katerem bi spet lahko postali ministri!”

TEDEN PROMETA  je v Pavlihi skrbno obeležen v stilu slovenske ljudske: “Bežimo, tecimo, šoferji gredo!”...

Najdemo pa tudi oglas oziroma VABILO, napisano z na videz okorno roko:
V Nedeljo dne 11. II. 951 ob 9 uri dopoldaN v šoli Reka. VAŽEN masovni sestanek. Vstop je brezplačen. Odbor O.F.

Zgovorne so PRISPODOBE IZ LJUBLJANE:
Dolg – kot rep pred kinom …
Počasen – kot tramvaj …
Vztrajen – kot gospodinja …
Drag – kot pecivo  v slaščičarni Slon …
Slab – kot torte v isti slaščičarni …
Dober – kot pecivo pri Petričku...
Ravnodušen – kot dijak do cvekov …
Otožen – kot špekulant ob zaplenjenem blagu …
Nemogoč – kot mleko na starostne karte …
Razrit – kot cesta pred Pošto …
Umazan – kot kaka izložba …
Ogromen – kot kupi smeti ob Ljubljanici …
(Dolgočasen – kot Pavliha) …

Upam, da tudi mlajšemu bralcu ne bo težko verjeti, da so imele te prispodobe zelo realno podlago.

MALI OGLASI
Nudimo neomejeno količino šprikel za kolesa.
Ponudbe pod “Brez matic” – Tovarna Rog.

PAVLIHA OB 10-LETNICI Osvobodilne fronte  objavi daljšo pesem, ki jo zaključi: 
Pregnali tujcem smo skomino,
jo bomo še, če treba, spet!
Ko zdaj iskri se v litru vino,
kar ga za praznik zmore klet, –
do dna !- fašizmu za sedmino
in nam na zdravje dolgih let!

V rubriki IZ PARTIZANSKEGA HUMORJA beremo:

Na Štajerskem se je prišel javit k partizanom tudi star možiček, ki je bil povrhu še kruljav.
– Kaj pa bi vi, očka? ga vpraša komandant.
– I kaj bi, prišel sem se javit v Titovo vojsko, saj je vendar mobilizacija!
– Lepo, lepo … Vendar sem mi zdi, da ste malo prestari za take reči, pa tudi v nogah niste čisto dobi …
– Presneto ste štimani – je dejal možiček užaljeno – Hitler bi me vzel v gardo!

LJUBEZEN
– Draga, ljubil te bom do konca pariške konference …

PISATELJ
-Kako se ti preživljaš?
– S peresom, s peresom!
– Kaj pišeš morda športne reportaže, uvodnike ali celo romane?
– O, ne! Le sorodnike imam v Ameriki. Jaz njim pisma, oni pa meni pakete.

Široko po svetu razgledani Pavliha je zelo cenil tudi svetovne klasike, na primer MARKA TWAINA. Poleg vrste anekdot je objavil tudi njegova izreka:
Verovati se pravi verjeti nekaj, kar veš, da ni res.
Resnica je naša največja dobrina in zato jo moramo uporabljati varčno.

ZADNJE BESEDE J. W. GOETHEJA
“Več luči!” je rekel Goethe. Potem je pa umrl, ker je dobil  iz elektrarne račun  po faktorju štiri. 

Tudi Pavliho tistega časa  razburja naraščaj: Šolarčki so nekdaj  brali Robinzona,  si kdaj pa kdaj  kupili liziko in menili, da je učiteljica dobra in ljubezniva – zdaj pa berejo Popolni zakon, v trafiki kupujejo Kosmaj cigarete in o učiteljici menijo, da je fejst baba … 

Zaključek leta oziroma zadnja stran decembrske številke ima božično tematiko in naslov SOVJETSKI STROKOVNJAKI V BETLEHEMU z veliko parolo “Sovjetski mir ljudem na zemlji”. Jezušček v jaslih gleda  izjavo “Sem za pakt štirih”, ki mu jo pred obraz moli sveti Jožef s francozom v žepu … Marija ob njem vdano sklepa roke. Od zgoraj z neba gleda brkati Stalin, izza planka špegata agenta KGB …”Griša, če ne bo hotel podpisati, zažvižgaj!” pravi eden od njiju. 

PAVLIHOVA KRONIKA  A. D. 1951 se začne kot Sveto pismo: 
“V začetku je bil … januar.
Začetek – to je važna stvar:
pripraviš nujne odločitve,
budžete, plane in volitve,
v trgovski mreži nov promet.
“Prav!” pravi delavec in kmet …

In potem po šest vrstic vse do decembra, kjer stoji: 
December s hitrico kometa
drvi in za seboj pometa,
vremena jasna nam obeta, 
vedrino vliva nam v srce,
čeprav po svetu je gorje
in Mir čepi vrh bajoneta.

Bi bili stihi lahko še bolj aktualni??

Podpisi piscev in ilustratorjev? Ni jih, le tu in tam kak psevdonim … Ilustrator v tem letniku je neznan, pozneje pa so risali vanj prepoznavni velikani kot Borut Pečar, Bine Rogelj, Božo Kos in drugi.

Pavliha tudi nagrajuje – v vsaki številki za izbrane prispevke podari 1000, 800 ali 600 dinarjev. Zdi se kar solidna nagrada, če vzamemo za merilo ceno izvoda tega časopisa – 5 dinarjev.

 

Kakšno opozorilo! Plačaj naročnino. So Pavliho tudi kradli? Ne bi se preveč čudila.

Škoda, da je izginil list, ki je preživel desetletja satire in norčevanja iz oblasti FLRJ oziroma SFRJ. Ga je res pokopalo samo tisto, kar pojasnjujejo  zgornji odstavki, prepisani s spleta?

Slovarček:

  • Pero Popivoda: takrat znan jugoslovanski partizanski komandant in politik
  • Vogliamo Trieste, Pola, Fiume, Mare nostro, Provinzia di Lubiana, Monte negro:  Hočemo: Trst, Pulo, Reko, naše morje, Ljubljansko pokrajino, Črno goro
  • NKVD: sovjetska javna in tajna policija

Viri:

Kraj: knjiga najdena na smetišču na Nadleškem polju, izhaja iz Starega trga z opustele domačije Ive Krajc, Matjaževe
Datum: vezan letnik iz leta 1951, domnevno najdena okoli leta 1985
Avtor: fotografija Miloš Toni, ostalo ni znano
Zbirka: Vera Avsec
Skenirano: 29. 11. 2022
Oblika: publikacija

4 komentarji leave one →
  1. 26. 12. 2022 17:37

    Politično koncentracijsko taborišče Goli otok je delovalo najmanj do leta 1986 ! Pa še vic : Na Golem otoku pride zapornik v knižnico, pa vpraša za neko določeno knjigo. Knjižničar mu prijazno odgovori : Te knjige sicer nimamo, imamo pa njenega avtorja !

  2. vikatursic permalink
    2. 01. 2023 09:26

    Pavliha je bilo obvezno branje tudi v naši hiši. Ata je tam redno objavljal razne pesmice in hudomušne misli.

  3. 2. 01. 2023 11:58

    Hvala, da si povedala!

Trackbacks

  1. 1985 Nadleško polje – Koledarji Mohorjeve družbe | Stare slike

Dodajte komentar

%d bloggers like this: