1940 Rakek – Plačilna knjižica

Vse je enkrat prvič, le povišica bo kdaj drugič. Kar nekaj Cerkniščice je preteklo, ko sem prvič videla Plačilno knjižico. Še več pa se je je izlilo v Škocjan do tedaj, ko sem uspela vsaj približno ugotoviti njeno vlogo. Ne, ni bila le za vpisovanje plač. Njena vloga je bila raznolika.

Plačilna knjižica je bila za časa Avstro-Ogrske namenjena vpisovanju preskrbninskih užitkov: vdovske pokojnine, vzgojni prispevki, družinske pokojnine in preskrbovalnine za reveže (danes bi rekli socialna pomoč). V kolikor jih niso izplačevali preko pošte, so stranke prejele plačilno knjižico, v katero so vpisovali prejemke. Leta 1923 je vlada Kraljevine SHS sprejela Pravilnik o poslovanju oddelkov za računovodstvo in finance pri generalni direkciji državnih železnic in oblastnih direkcijah državnih železnic. V njem je določeno, da se vsakemu uslužbencu izda plačilna knjižica. Plačilna knjižica je bila plačljiva. Dohodki od prodaje so šli v železniški proračun. Ob prejemu plače jo je moral izročiti pristojnemu uslužbencu za vpis prejemkov in dajatev. Vpis so izvedli v petih dneh po plačilu, v nadaljnjih petih dneh pa je moral lastnih priti po knjižico. Prejemke je bilo treba vpisati do konca meseca. Če delavec zaradi bolezni ali drugih razlogov tega ni mogel storiti sam, je določil pooblaščenca. Enaka pravila so veljala za vse državne uslužbence.

Leta 1940 je bil sprejet pravilnik o načinu izplačevanja prejemnikom iz javnih sredstev v mobilnem in vojnem stanju. V knjižico so vpisovali: prejemke aktivnih državnih uradnikov, prejemke upokojencev in družinskih pokojnin, invalidske prejemke in preživnine. Po drugi svetovni vojni so knjižice zamenjale plačilne liste.

Poleg državnih uradov so knjižice uporabljala tudi razna društva za davčne obračune. Med drugo svetovno vojno so jih prejeli tudi mobiliziranci v nemško vojsko. Imenovali so jih Soldbuch – plačilna knjižica. V njej je bilo vpisano vse, kar je kdo prejel, dopisovalo se je naknadne prejemke in tudi mesečna plača eno marko, milo za britje, kdaj in proti čemu so bili cepljeni, kako se je odrezal na strelskih vajah … Dokument je moral imeti vojak nenehno pri sebi.

Poleg plače so v knjižico vpisovali tudi tako imenovane utržke – odtegljaje od plače. Mednje so spadali stalni odtegljaji, kot so prispevki za sklade, davek, članarine in občasni odhodki, kot so prepovedi, poplačila državnih terjatev, odškodnine, povračilo mankov v službenih blagajnah itd.

Viri:

• Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane (12.06.1909), letnik 22, številka 43. URN:NBN:SI:DOC-T6UUDKJE from http://www.dlib.si
• Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani (22.05.1923), letnik 5, številka 49. URN:NBN:SI:DOC-MWL4NFSK from http://www.dlib.siTednik (10.10.1991), letnik 44, številka 40. URN:NBN:SI:DOC-WCALPGG7 from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 1940
Avtor: —
Zbirka: Franci Albreht
Skenirano: 16. 12. 2022
Oblika: dokument