1951 Borovnica – Ljudska prosveta Slovenije

Franc Albreht st. je bil član Kulturno umetniškega društva Ivan Korošec v Borovnici od leta 1952, ki je spadalo pod okrilje Ljudske prosvete Slovenija.

Predvojna kulturna društva po drugi svetovni vojni niso obnovila svojega delovanja. Delovati je začela Ljudska prosveta Slovenije. Komunistična partija je želela okrepiti udejstvovanje delavstva na kulturnem področju. Tako so v večjih mestih začeli ustanavljati »Svobode«, ki so se povezale v Zvezo prosvetnih društev Svoboda (1952 – 1962). Ta se je vključila v Ljudsko fronto, v svojem delu pa je ostala samostojna.

Dejavnosti Ljudske prosvete so bili gledališče, pevski zbori, ljudske univerze, glasbene in pevske skupine, predvsem pa knjižničarstvo. Najmočnejša društva so bila v Ljubljani, Kranju, Jesenicah, Celju, Mariboru in revirjih. Leta 1955 sta se Zveza prosvetnih društev Svoboda in Ljudska prosveta preoblikovali v Zvezo Svobod in prosvetnih društev Slovenije, leta 1964 v Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, leta 1977 v Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in leta 1997 v Zvezo kulturnih društev Slovenije. Z vsakim preimenovanjem se je zveza vse bolj oddaljevala od ljudstva. Že v petdesetih letih 20. stoletja je bil nadzor oblasti nad društveno dejavnostjo vse manjši. Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let se je življenje precej spremenilo. Pojavila se je televizija, avtomobili so bili vse bolj dostopni, razmahnil se je turizem in izletništvo. Število članov je vse hitreje padalo. Nastajati so pričeli novi klubi, sekcije in društva. Delavske univerze so razvile lastno organizacijo. Človek je postal individualist zlasti potem, ko so se pojavili pametni telefoni. Ljudje se vse manj družijo. To pa daje polet tistim redkim, ki čutijo željo po druženju in udejstvovanju v družbenem življenju ter se tako ponovno organizirajo v društva ali krožke, kjer lahko izživijo tudi svoje interese.

Ministrstvo za prosveto in Ljudska prosveta sta spodbujala razvoj knjižničarstva. Knjižničarje, ki so že bili izobraženi, sta spodbujala s svetovalnim delom, da bi bila ureditev knjižnic čimbolj enotna. V ta namen so leta 1945 izdali knjigo Delo ljudskega knjižničarja v ljudski knjižnici. Ministrstvo je pošiljalo okrožnice, Ljudska prosveta Slovenije pa je v svojem glasilu Obzornik objavila več člankov o knjižnicah. Leta 1946 je pričela izhajati revija Slovenski tisk. Objavljala je informativne in organizacijske članke za knjižničarje in sezname novo tiskanih knjig.

Podatki iz izkaznice prvo povedo, v katerem društvu je bila oseba član. Sledijo podatki o članu, tudi o zaposlitvi.

Viri:

• https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/svoboda-na-novih-temeljih/
• http://www.cek.ef.uni-lj.si/terminologija/Korpus/neva.exe?n=kp_si_s&e=K_2000_3_GA%2044

Kraj: Borovnica
Datum: 1951
Avtor: —
Zbirka: Franci Albreht
Skenirano: 16. 12. 2022
Oblika: dokument