1935 Pekel – Razgledi po soteski (3)

9. 05. 2023

Po stopnicah se povzpnemo do razgledne ploščadi ob vznožju tretjega slapa. Imenujejo ga tudi Kozjak zaradi gamsove silhuete na skali poleg slapa. Visok je 18 metrov. Najprej drsi po žlebu, ki se nato prevesi tako, da voda pada 14 metrov do prečne razpoke in nato še 4 metre do tolmuna. Od tu je lepo videti železno silhueto gamsa na drugi strani soteske.

Simon Robič (1824 -1897) je prvi opozoril slovensko javnost na lepote Pekla. Leta 1864 je v Novice napisal: »Naravoljubom, posebno botanikarjem, oznanjam, da zala cvetica »Primula carniolica«, ktero ponosno domačinko imenujemo, ker samo na Kranjskem in še tu le na redkih krajih raste, se v tukajšnji pičlo uro od Borovnice oddaljeni dragi, »Peklo« imenovani, v najlepši krasoti razcveta.« Tri desetletja kasneje jo je kot obetavno turistično točko odkril dr. Josip Oblak (1877 – 1951) in jo v Planinskem vestniku opisal kot »krasno, romantično sotesko« in leta 1903 krstil za »nebesa turistova«. V isti reviji ga je leta 1911 predstavil tudi Anton Lebez in objavil tudi fotografije, prav te, ki jih objavljamo na naši spletni strani.

V Peklu so našli navdih mnogi slovenski literati: Miroslav Malovrh za zgodovinsko povest Kralj Matjaž, Joža Likovič za zgodbo o Plesački Cilki (naslov je Plesalka in škrat in je izšla v knjigi z naslovom Svetinje nad Barjem, legende in pravljice, Slovenčeva knjižnica, 1942) in Janez Jalen za Bobre, ki sem jih bila primorana na stara leta ponovo prebrati, »ker si nisi nič zapomnila, če si jih sploh prebrala.«

Četrti slap v Peklu je najlepši. Podoben je Peričniku. Voda pada na klobučasto dolomitno skalo. Tam se kot pahljača razprši. Visok je 17 metrov. Pot mimo njega poteka po desnem bregu nad slap. Tam prečkamo 15 metrov globok kanjon. Urezala ga je voda. Poln je kotličev in manjših slapov. Po levem bregu pridemo do zadnjega, petega slapa.

Peti slap je visok 20 metrov. Voda pada najprej 15 metrov po nagnjenem boku v koti pod steno in pada v zgornji tolmun. Od tu večina vode odteče po kamnitem žlebu in pada čez tri dolomitne skale v spodnji tolmun. Nad slapom so vidni ostanki črpalke, s katero so skušali črpati vodo za oskrbo višje ležečih vasi, kamnit jez in ostanke nekdanjih mlinov.