1935 Pekel – Razgledi po soteski (4)

Razglednico Pekla pri Borovnici je izdal Anton Lebez. Sam je napravil tudi fotografije. Prve že leta 1911. Sredi slik Pekla je umestil še fotografijo Borovnice z znamenitim železniškim mostom, na katerega danes spominja le še en sam ohranjen steber.

Nad in pod sotesko je bilo nekdaj več mlinov in žag. Ostanki nekaterih so vidni še danes. Tega na sliki je Anton Lebez imenoval »Mlin nad Peklom«.

Pred vhodom v sotesko stoji star, zidan mlin. Njegovo kolo še vedno poganja Borovniščica, katere voda je speljana po vkopanem cevovodu in lesenem koritu. Ljudski glas pravi, da so v tej soteski, do katere nekoč ni bilo nobene ceste, le kozje stezice, že pred stoletji mleli žito tisti, ki so se želeli izogniti plačilu davkov bistriški kartuziji. Lastnik mlina na sliki je bil Lovrenc Košir s Pristave 2. Poleg mlina so imeli njegovi uporabniki zelenjavne vrtičke. Baje naj bi vrtnine tu nenavadno dobro uspevale. Največji vrtič je imel Lovrenc Košir. Lastnik mlina se je kasneje večkrat zamenjal. V letih 1991-1993 ga je obnovilo Turistično društvo Borovnica. Vzdržuje ga še danes. Leta 2012 ga je odkupila Občina Borovnica. Tradicionalni zagon mlinskega kolesa ob spomladanski odjugi naznani začetek turistične sezone.

Nastanek Borovnice je povezan z ukinitvijo kartuzijanskega samostana v Bistri v 13. stoletju. Njena zgodovina pa sega še bolj nazaj, v čas, ko je bila dolina še pod vodo, ob vznožju gričev pa so nastala posamezna naselja. Tu so ostanki koliščarskega naselja Črešnja iz 36. stoletja pred našim štetjem. Borovnica je prvič omenjena leta 1257 kot Frowz oziroma Vrovnitz (1260). Od tu tudi ime kraja, ki je zgolj slučajno enako okusnemu modremu sadežu. Prebivalcem pa rečejo tudi Coklarji. Po legendi naj bi se vrhniški zavetnik sv. Pavel hodit ženit k zavetnici Borovnice sv. Marjeti. Ob nekem obisku so ga vaški fantje nabunkali in med begom je izgubil coklo. Po njej so Borovničani dobili vzdevek. Bolj verjetno pa je, da cokla označuje revni stan prebivalcev, ki se je pričel izboljševati šele s prihodom železnice – 27. julija 1857. Na ta dan je občinski praznik. Znameniti viadukt pa je v občinskem grbu.

Razglednico je izdal Anton Lebez (1882 – 1934). Naročil jo je Drašler, ki je bil gostilničar v Borovnici. Ta jo je od Korenčana kupil leta 1926. Dobila je novo ime »Pri Drašler«. Kupili so jo na mamino pobudo, ki je imela gostilno že prej. Vanjo je zahajal tudi Cankar. Med vojnama so bili stalni gostje sodnik, notar, šef davčne uprave itd., saj so bili v službi blizu gostilne. Imela je tudi veliko prehodnih gostov, dvorišče in velike hleve. Največ gostov je bilo na semanji dan, ki je bil dvakrat ali trikrat letno pred Gasilskim domom.

Anton Lebez je bil trafikant. Čeprav je zadnjih deset let življenja bolehal, je do zadnjega tedna stregel kupcem v svoji trafiki in opravljal posle knjižničarja Obrtnega društva v Borovnici. S skromnimi sredstvi tega društva je iz nič ustvaril knjižnico, ki jo je premogel le redkokateri kraj.

Viri:

• http://www.vborovnici.si/index.php/znamenitosti/mlin-v-peklu
• Naš časopis: izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica (1989), volume 16, issue 158. URN:NBN:SI:doc-1HFFYULC from http://www.dlib.si
• http://www.vborovnici.si/index.php/znamenitosti/o-borovnici
• https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EDH2ZRQO/d2e5fe5f-adc2-4689-95d7-968a862b8f3a/PDF

Kraj: Pekel pri Borovnici
Datum: 1935
Avtor: Anton Lebez
Zbirka: Martin Carneluti
Skenirano: 6. 3. 2023
Oblika: razglednica