1964 Notranjska – Pokliči UI za odgovor
Časopisni izrezek je iz mesečnika Glas Notranjske, leto 1964. Pošta Stari trg je imela – pa tudi drugje najbrž ni bilo dosti bolje – do Ljubljane dve ‘direktni’ telefonski liniji! Dve! To leto je dobila tretjo. Danes ima lastno telefonsko centralo v žepu lahko prav vsak. Ali drugače: današnje starejše generacije so preživele toliko družbenih in tehnoloških sprememb, kot tiste za časa velikih odkritij ali industrijske revolucije. In kar dobro jim gre! A to še ni vse …
Prej ko slej vas bo vnuček vprašal, kaj je to umetna inteligenca (UI). Lahko mu odgovorite, da je to nekaj, kar zna rešiti problem, pa ni človek. Ta odgovor, čeprav se ponuja kar sam, ni najboljši. Probleme znajo reševati tudi živali, lastniki mačk in psov vemo, da so pri tem pogosto prav prefrigane. Znan je primer iz Cerknice, pa brez imen, ko je gospodar z zapravljivčkom včasih zavil v Žajfenco. Če se je vračal bolj pozno, se je usedel na voz in zadremal, konj pa je sam, “brez besed”, odpeljal voz in njega točno pred domačijo.
Nekoč je obstajala samo naravna inteligenca. Stroji so bili neumni, zato so jih upravljali ljudje. Nekatere naprave so bile zapletene, tisti, ki naj bi jih vodil, je potreboval dovolj znanja, pogosto je moral na izpit, da je bil ustrezno izprašan in potrjen. Šofer, recimo, ne samo da je vedel, kako se da v prvo ali zadnjo, obvladati je moral tudi strojeznanstvo. Zato je vsak takoj vedel: “Seveda fičko ne vžge, ker prebija kapa!”
Spomnim se stare pošte v Meletovi hiši s konca petdesetih let, kjer je gospa Marija Ferfila upravljala telefonsko centralo! Tistih nekaj cerkniških telefonov, mogoče 10 ali 20, je bilo treba ročno povezati – klicatelja s poklicanim – tako da je pravi vtič vtaknila v pravo, oštevilčeno vtičnico. Pri tem je bila prijazna in potrpežljiva, klicatelji pa včasih sitni, saj so zaradi skromne centrale lahko kar čakali na povezavo. Telefonski operaterji iz različnih vozlišč so se celo poznali po imenu, tako da so se lahko poklicali in skupaj reševali razne obvoze v medkrajevnih povezavah, kadar je bil klicatelj v škripcih. Telefonistka na pošti je bila tudi gospa Majda Glažar, prva telefonska kontaktna plošča v Cerknici pa je bila menda velika le kot običajni radijski sprejemnik. Jaz se spomnim malo večje, vendar ni bila tako velika, kot so te na fotografiji.
In danes? Pametni telefon, jasno! Predstavljajte si (ko je ravno čas kislih kumaric) situacijo z zapravljivčkom in gospodarjem, ki se pripelje pred Žajfenco. Recimo, da ima električni voz, ki se ga, seveda, upravlja s pametnim telefonom.
“Ne vem, pa kaj te briga!”
“Bip, vedeti moram, ali naj čakam v stanju [pripravljen] ali [varčevanje] z baterijo!”
Gospodar je tiho in zavije za šank. Natakarica prikima in predenj postavi pijačo. Ni ga vprašala, kaj bo, ker je naravno inteligentna in pozna navade vseh svojih gostov.
Telefon zabrni: “Bip, prestavil sem se v varčevalni način,” pove zapravljivček.
Če bi bil gospodar iz moje generacije, bi odvrnil nekaj kratkega v angleščini. Pa ni bil. Izvleče pametni telefon in vpraša prisotne: “Kako se to ugasne?”
Nihče ni vedel. “Meni to rihta sin, a je sedaj v Nemčiji,” reče eden.
“Bip, vaša gospa prihaja, Pozabili ste izključiti trenutno lokacijo …”
Možakar spije tisti deci in se obrne proti vratom. Gospa vstopijo, prisotna družba pa kot v en glas: “Ni on kriv, mi smo ga zadržali …”
“Ja, ja, vem!” reče gospa in nato odideta.
A sploh ni imela telefona, pač pa tisto posebno vrsto uma, ki se mu reče ženska intuicija. Ko ji notranji glas prišepne, da nekaj ne štima, stopi na vrt in za čebelnjakom ugleda moža v prijetni družbi dveh kolegov. »Saj sem vedla!« reče. No, to je to. Do tu umetna inteligenca še ni prišla.
Če bi Žajfenca obstajala v tem norem času, bi namesto papirja “Ne pljuvaj na tla!” za šankom visel digitalni pano. Na njem bi pisalo:
“Če po telefonu niste dosegljivi in vas pokličejo v lokal,
imate na voljo naše odgovore:
– 5 € : ne more prevzeti klica, ravno je šel na wc,
– 10 € : danes ga ni bilo,
– 15 € : samo kavo je spil in takoj odšel,
– 20 € : gospoda ne poznamo.”
Ta cenik ni moj izum. Od kod je? Povprašaj UI za odgovor, to je zdaj in.
Slovarček:
- telefonska centrala: kot piše Ralf Čeplak je dobila Cerknica avtomatsko medkrajevno telefonsko centralo leta 1970.
- prefrigan: prebrisan, zvit
- zapravljivček: odlično obrtniško izdelan štirikolesni lahek vprežni voz z vzmetenjem in ročnim zavornim sistemom
- prebija kapa: nekje v razdelilniku vžiga je kratek stik
- čas kislih kumaric: v medijih poletni čas, ko zaradi pomanjkanja pomembnih novic objavljajo trivialne teme
- UI, AI: umetna inteligenca, Artificial Intelligence. Če bi res radi preizkusili pogovornega robota ChatGPT, je tu povezava. Najprej se boste morali prijaviti.
- to je in: to je zdaj modno, popularno
- pokliči UI: mojster srhljivk Alfred Hitchcock je nekoč posnel film »Pokliči M za umor«. Nanj sem se spomnil, saj se zdi, kot da pravkar vsi nastopamo v nekem trilerju …
Viri:
- Nova telefonska linija, Glas Notranjske, februar 1964, št. 2, str. 3.
- Fotografija telefonistk je iz revije Bell telephone magazine. Slika je v javni lasti (public domain), avtor neznan. Posnetka iz nekdanje cerkniške pošte nisem mogel najti, najbrž ne obstaja.
- Ralf Čeplak: Občina Cerknica. Ljubljana 1990, str. 16.
- Stane Ferfila, Cerknica, ustno, 2023
Kraj: Notranjska
Datum: 1964
Avtor: neznan
Zbirka: Bojan Štefančič
Skenirano: —
Oblika: datoteka
Odlicen zapis z dobrim humorjem o UI.
UI je produkt cloveka, ki vse skupaj upravlja/kontrolira, ki je v digitalnem casu zbranih ogromno podatkov o razlicnih stvareh na enem mestu (internet), ki jih lahko digitalno sprocesira racunalnik iz podatkovnih baz v zelo hitrem casu na podlagi algoritmov.
Primer:
Ce zberemo vsa znanja in podatke, ki jih imamo ljudje, bi v analognem casu morali vprasati razlicne ljudi na razlicnih koncih sveta, da bi dobili vrhunsko porocilo, nacrt, ali odgovor za razlicne stvari, za kar potrebujemo veliko casa, vse to pa racunalnik opravi v trenutku.
Za nekatere je UI tezava, saj se spreminja struktura poklicev, solanja in ne nazadnje cloveskega znanja, ki ga clovek pridobi s tradicionalnimi oblikami, kot so solanje, delo, medsebojna komunikacija in medcloveski stiki,…
Za nekatere pa je UI orodje za doseganje boljsih rezultatov v znanosti, zdravstvu, inzenirstvu, razlicnih industrijah, razlicnih opravilih,…
Pri vsem tem pa kot vedno nastane problem le v delu ljudih, ki so “barabe” ze v analognem svetu, saj UI iskoriscajo za goljufanje, manipuliranje, zavajanje, doseganje ciljev, ki niso ugodni za cloveka in druzbo.
Lep pozdrav
Hvala za mnenje in dopolnitev.
Bojan