1846/1933 Lož – Gregor Lah, Špelin iz Loža

* Gregor Lah Špelin, župan mesta Lož proti koncu devetnajstega stoletja, ko je Lož štel okoli 800 prebivalcev. Povprečno je živelo okoli 10 ljudi v hiši, torej je bilo okoli 80 gospodinjstev.

V rojstnih knjigah se je kot oče svojih otrok z ženo Frančiško Meden iz Begunj pri Cerknici deklariral kot mestnjan in katoličan. Gregor Lah – Špelin je rojen l. 1846, na fotografiji pa, ocenimo, je star pribl. 40 let. Fotografija je torej posneta okoli 1886. V naši družini, kot se spominjam, so o njem govorili zelo spoštljivo.

* Moja prastara mama Frančiška Meden Lah iz Begunj pri Cerknici in moj prastari oče Gregor Lah – hišno ime Špelin

Fotografija, ki je velika in zavzema častno mesto v naši dnevni sobi, kot se je nekoč reklo »ta lepi« sobi, je morala nastati nekje ob koncu devetnajstega stoletja. Gregor Lah je bil letnik 1846, Frančiška 1848, poročila sta se 1868, torej je bil on star 22, ona pa 20 let. Razlika med njima je le 2 leti, a Gregor zgleda bistveno starejši kot Frančiška, z nenavadno fantovsko frizuro za tiste čase. Morda je fotografija posneta ob petindvajsetletnici poroke, torej l. 1893, ali petdesetletnici Gregorja Laha torej l. 1898.

Gregor Lah iz Loža in Frančiška Meden iz Begunj pri Cerknici sta se spoznala takole:

Gregor Lah in Jakob Meden, brat Frančiške Meden, sta bila skupaj na orožnih vajah. V pogovorih je Gregor Lah omenil, da išče punco, Jakob Meden pa da ima eno sestro, Frančiško – Franjo. Spoznala sta se in pozneje poročila v Begunjah. Živela sta v Ložu. Imela sta 6 otrok.

Iz družinskega pripovedovanja vem, da se je Gregorja Laha onikalo, prav tako tudi ženo Frančiško Meden Lah. Pri nas v družini se za očetovega očeta ni reklo ded ali deda ali dedek, ampak Stari oče. Tako je Gregor Lah moj prastari oče, ne pa praded(ek). Prastari oče je persona, njegova beseda »šteje« kot presoja iz življenjskih izkušenj, njegova beseda je racionalna, včasih tudi ostra. Je spoštovanja vreden človek, kar ne velja samo za vnuke, ampak tudi za vse ostale.

Špelini okrog leta 1916

* Prva vrsta: Frančiška Meden, Gregor Lah, v njegovem naročju vnuk (moj oče) Milan Lah, r. 1913, Alojzija Lah (snaha Gregorja Laha) ima v naročju (mojega strica) Franclna Laha, r. 1914.

* Druga vrsta, stojita: Rudolf Lah (r. 1879) sin Gregorja Laha in Frančiške Meden in drugi sin (moj stari oče) Milan Lah (r. 1880).

Očitno je Milanu Lahu mojemu očetu kot prvemu vnuku Gregorja Laha bilo namenjeno nadaljevanje družine in družinske tradicije: predenj so postavili konjička in mu dali »gajžlo« v roke.

Glede na ocenjeno starost otrok, mojega očeta Milana Laha – 3 leta (r. 1913) in strica (r. 1914) je fotografija posneta okoli l. 1916.

Spominjam se, da je moj oče – vnuk Gregorja Laha – pripovedoval, da ga je Gregor Lah enkrat peljal v Ljubljano in je za njega/svojega vnuka v restavraciji na železniški postaji naročil »najboljšo ribo«. Prav enako velja za (pra)staro mamo, ki ni »bila« (pra)babi ali (pra)babica. Tako kot se stari ata onika se tudi stara mama ali »stara mat« onika. Poimenovanje stari oče ali stara mama danes ni več v rabi. Mimogrede, sam razmišljam, da bi se preimenoval v starega očeta za svoje vnuke, ne da bi me onikali.

* Frančiška Meden Lah in Gregor Lah, poročena 60 let – diamantna poroka l. 1928

Za njima na zidu je obešen tepih, kot dekoracija za posebno slavnost. Oba imata enaka pušelčka. Frančiška nosi rokavice. Frančiška pokaže križec, da ima krščanske vrednote. (Na prejšnji sliki na verižici imela srček. Ali je to sprememba vrednot v starosti?) Gregor s ketnco pokaže, da ima v žepu uro; to niti ni izraz neke premožnosti, bolj je izraz neke simbolne »gosposkosti«. »Ketnca« in ura kažeta, da Gregor Lah ima čas pod kontrolo. Pa ne samo čas, ampak lahko bi rekli »življenje«. Ne reče se zastonj, da nekdo vedno ve »koliko je ura«.

* Proslava diamantne poroke 60 let Frančiška Meden in Gregor Lah – prva vrsta, sedita v sredini

Nad njima stoji njun sin Milan Lah in snaha Alojzija Lah, ter drugi sin Rudolf Lah. Med Milanom Lahom in Alojzijo Lah je njun najmlajši otrok Anton Lah (r. 1921). Fant zgoraj desno (s prečo, lasje navzgor) je moj oče Milan Lah, (r. 1913), fant v sredini pred vrati je njegov brat Frančišek Francl Lah (r. 1914).

Skrajno levo pa, mislim, da stoji Anton Kajfež, (drugi) mož Olge Lah na njegovi desni stani (r. 1877) hčere Gregorja Laha in Frančiške Meden.

Pred vrati so bile stopnice, tako da so ostali lahko bili lepo vidni. Fotografija je iz l. 1928.

Spodnja slika prikazuje lokacijo, kjer je slika bila posneta, in sicer na stopnicah pred vhodom v nekdanjo družinsko hišo v Ložu. Hiša je bila požgana avgusta 1942. Danes je na tem mestu spomenik NOB.

* Fotografija je iz zbirke Muzeja novejše zgodovina Slovenije.

* Tako mogočno pa je Špelinova hiša v Ložu izgledala okrog leta 1900, v času Gregorja Laha. Na fotografiji še ni občinske hiše, ki so jo zgradili kasneje. (zbirka Knjižnice Jožeta Udoviča iz Cerknice)

Prispevek je napisal: Marko Lah, avgust 2023