1923 Postojna – Oprema fotografa Jakoba Zirmanna

Pogledi na razstavo Fotoatelje Jakoba Zirmanna in oprema ter pripomočki, ki jih je Jakob Zirmann uporabljal pri delu

Letos je, kot smo že omenili, 100. letnica prihoda fotografskega mojstra Jakoba Zirmanna v Postojno (1923). Srečna okoliščina je, da so njegovi nasledniki Zirmann Murovec že 80. let na isti lokaciji blizu Občine Postojne v središču Postojne Fotoatelje Digital foto in da zelo cenijo družinsko fotografsko zapuščino, ki jo še vedno dopolnjujejo. Ob koncu italijanske okupacije je leta 1943 eno lepših hiš v Postojni kupila Zirmannova žena Ljudmila, ki je skrbela, da je posel nemoteno potekal, medtem ko je Zirmann fotografiral na terenu. To omenjeno neprekinjeno fotografsko delovanje na enem mestu je omogočilo, da se je ohranilo kar nekaj fotografskih pripomočkov in fotoaparatov, ki so jih pri svojem delu uporabljali Zirmanni, in ki so glede na današnji čas zelo dragoceni. Še preden predstavimo pripomočke za obdelovanje fotografij in fotoaparate, si oglejmo fotografije razstave Fotoatelje Jakoba Zirmanna, kjer je lepo vidna umeščenost pripomočkov, fotoaparatov in fotografij, ki so jih pri svojem delu uporabljali Zirmann in njegovi nasledniki. Razstava je bila odprta ob 90. letnici prihoda fotografskega mojstra Jakoba Zirmanna v Postojno od 6. februarja do 5. maja 2013 v Notranjskem muzeju v Postojni.

* Po snežni plohi, 15. minut ped odprtjem razstave Fotoatelje Jakoba Zirman; foto Milan Murovec; 6.2.2013

* Pred odprtjem razstave Fotatelje Jakoba Zirmana se je zbralo lepo število obiskovalcev. Foto Milan Murovec, 6. 2. 2013

* Pogled na del razstave; 6.2.2013; foto: Milan Murovec

* Vitrina s fotoaparati, ki jih je uporabljal Zirmann; Notranjski muzej; foto Tine Benedik.

* Virina s fotoaparati in potrebščinami, ki jih je uporabljal Zirmann; foto Tine Benedik.

* Pogled na razstavo, v ospredju je lepo koloriran portret Miljane Kutin.; foto Tine Benedik.

* Poleg Miljane Kutin sta vidna moška portreta in fotografski povečevalnik; foto Milan Murovec.

* Pogled na desno stran razstave, poleg portretov v paspartujih so lepo vidni obarvani portreti. Foto Milan Murovec, 6. 2. 2013

* Lepo vidna portreta Miljane Kutin poleg dveh moških portretov; foto Tine Benedik.

Oprema in pripomočki, ki jih je Jakob Zirmann uporabljal pri delu

Na prenosnih retuširnih mizicah so fotografi z retuširnimi svinčniki in tankimi čopiči poskušali izboljšati negativ ali pozitiv.

* Retuširna mizica; foto Tine Benedik

Negative so izboljšali z odpravljanjem madežev, poškodb in lis. Z retušo so odstranili gube, brazgotine in druge nepravilnosti na obrazu. Nato je sledila retuša pozitiva, ki pa ni bila vedno potrebna. Njen namen je bilo odpravljanje napak na fotografiji, ki so nastale med postopkom izdelave. Prav tako so popravljali praske in napake zaradi prahu, ki je padel na stekleno ploščo med osvetljevanjem. Retuširali so s tankim čopičem in črno barvo na vodni osnovi.

* Pribor za retušo črno-belih negativov, plošč in pozitivov; foto Tine Benedik

Nekatere fotografije so se po končanem črno-belem postopku z dodatnim koloriranjem spremenile v barvne fotografije. Črno-belo fotografijo so s čopičem in posebnimi prozornimi barvami Pelikan Eiweiss Lasurfarben počasi in natančno barvali, tako da je bila videti kot barvna fotografija.

* Pribor za koloriranje fotografij; foto Tine Benedik

Osvetljene steklene plošče so razvijali in fiksirali v popolni temi. Razvito in retuširano stekleno ploščo so vstavili v povečevalnik, napravo za osvetljevanje fotografskega papirja. Povečevalnik je bilo treba nastaviti na pravo višino glede na velikost fotografije in jih nato izostriti. Pod povečevalnik so položili fotografski papir, ki so ga nato osvetljevali pri rdeči temnični luči. Osvetljen fotografski papir so kot prej stekleno ploščo, razvili, fiksirali in sprali v vodi ter posušili. Za razliko od negativnega postopka so za izdelavo fotografij uporabljali razvijalec za pozitive, ki je v osnovi enak razvijalcu za negative, čeprav razvija hitreje in bolj kontrastno. Razvijalca se razlikujeta v razmerju razmerju dodanih kemikalij in v višini temperature pri razvijanju. Po kemijski obdelavi je bilo treba plošče sprati v vodi in posušiti.

* Fotografski povečevalnik Leitz; foto Tine Benedik

* Stari mojstri fotografske obrti so ročne obrezovalnike z nazobčanim rezilom uporabljali za obrezovanje fotografij in izdelovanje nazobčanih robov.

* Obrezovalnik fotografij; foto Tine Benedik

Fotoaparati

Dvooki zrcalno refleksni fotoaparat v izdelavi od leta 1932 do 1939; v začetku fiksni fokus, nato z možnostjo ostrenja (1938). To je fotoaparat srednjega formata za film 120 (12 posnetkov formata 6 x 6 cm). Tovarna v Braunschweigu v Nemčiji.

* VOIGLATLANDER BRILLIANT; foto Tine Benedik

Zložljivi fotoaparat kovinske konstrukcije, z mehom, nemške izdelave: Voigtlander A. G. Braunschweig. Za posnetke na steklene plošče 6,5 x 9 cm: v izdelavi leta 1930.

* VOIGTLANDER BERGHEIL; foto Tine Benedik

Leica št. 555032, izdelana leta 1951 za perforirani film leica formata. Ta model so izdelovali od 1950 do 1952 in so razmeroma pogosti (izdelanih jih je bilo 71.000).

* LEICA 3f, foto Tine Benedik

* EHO; foto Tine Benedik

Preprostejši zložljiv fotoaparat, kovinske konstrukcije, z mehom, za posnetke 6 x 9 cm. Izdelek ameriške tovarne Eastman Kodak Co.

* KODAK JUNIOR 620; foto Tine Benedik

Zložljiva mehovka na zviti 120 film, za posnetke formata 6 x 9 cm. Izdelek nemške tovarne iz Dresdna (Ihagee Kamerawerk), ki je izdelovala tudi znane fotoaparate Exakta. Fotoaparat sam je standardne izvedbe, barva pa je bolj neobičajna, saj ima svetlo rdečkasto-rjavo ohišje in svetlo rjav meh.

* IHAGEE; foto Tine Benedik

Zložljiva mehovka na plošče (manj pogosta), formata 9 x 12 cm je izdelek tovarne Leonar Kamerawerk iz Hamburga, ki je izdelovala tudi fotomaterial.

* LEONAR; foto Tine Benedik

Lesen ateljejski ali potovalni fotoaparat z mehom za fotografiranje na steklene plošče 10 x 15 cm, ki jih je bilo treba vložiti v posebne kasete. Ateljejsko uporabo dokazuje tudi stabilno leseno fotografsko stojalo, starejše konstrukcije od samega fotoaparata. Izdelek dunajske firme Herlango, za izdelavo fotografske opreme, ki je bila ustanovljena leta 1917, po združitvi različnih izdelovalcev. Ime je sestavljeno iz priimkov Hrdliczka, (Her), Langer, (lan), Goldman, (go). Zaradi lažje izgovorjave so za črko »H« vrinili še »e«. Zirmanni so ga uporabljali do leta 1970.

* HERLANGO; foto Tine Benedik

Avtorja: Dejan Vončina in Tine Benedik
Vir: Dejan Vončina: Katalog Fotoatelje Jakoba Zirmanna, Postojna, samozaložba, 2013