1963 Cerknica – Fičo

Na sliki je Štefan Bogovčič pred svojim fičkom. Slika je nastala pred odhodom iz IMV. Tam je bil nekaj časa zaposlen in bil predsednik strelskega kluba.

V začetku petdesetih let dvajsetega stoletja je Fiatov glavni inženir Dante Giacosa dobil nalogo, naj skonstruira vozilo, ki bo omogočalo poceni in udoben prevoz štirih potnikov. (Enkrata se nas je v njem peljalo šest. Ena od nas je bila dimenzij Šerbi.) Zasnoval je avto Fiat 600. V prvih petih letih so prodali milijon primerkov. Leta 1967 so povečali prostornino motorja in s tem tudi hitrost za celih 10 kilometrov. Vozilo je imelo oznako 600D. Zadnji model Fiata 600 so v Italiji izdelali leta 1966. Čez tri leta so povečali žaromete in rezervoar in zaradi varnosti vrata obrnili nazaj. Zastava Kragujevac je začela proizvodnjo tega avtomobila leta 1955 in je trajala polnih trideset let. Leta 1962 so pričeli izdelovati Fiat 750M, kasneje 750S in končno 750 Special. Na Beograjskem sejmu leta 1980 so predstavili model Zastava 850. Zadnji fičo, rumene barve, je bil izdelan 18. novembra 1985. Vseh so v Kragujevcu naredili 923.487. V času, ko je nastal ta avto, je v časopisu izhajal strip, katerega glavni lik je bil kurir Fičo. To je Jugoslovanom služilo kot osnova za nadimek prvega nacionalnega avtomobila. Zaslužen je za široko motorizacijo Jugoslavije. Dolga leta je bil edino vozilo za učenje v avtošolah.

Osel gre le enkrat na led. Baš v tem je oslovstvo. Pametni ve, danes sem pal, jutri bom plesal po njem. Tako je napisal Oton Župančič. Slovenski pregovor zajema le prvi del – da gre osel le enkrat na led.

Marsikdo pozna rakovško gostilno Podmornica. Cerkničani imajo jezero, mi pa podmornico, vode pa ne. Parkirišče pred njo je asfaltirano. Pred petdesetimi leti je bil tam makadam. Tiste dni smo bile tri punce, ki smo bile večinoma kar naprej skupaj. Imele smo kakšnih petnajst, šestnajst let. En fant nas je povabil na vožnjo s fičkom rekoč, da nam bo pokazal, kako se obrne z ročno. Takrat ni bilo pri vsaki hiši dveh avtomobilov. Še enega ne. Če te je kdo povabil na brezplačno vožnjo, nisi rekel ne. Nabasale smo se v tistega fička. Šle smo k tele v klavnico. Odpeljal je pred Podmornico in zategnil ročno. Občutkov ne bom opisovala, za vse ostalo je bil sam kriv, ker je imel potem polulane sedeže. Zdaj pa smo pri tistem oslu, ki gre le enkrat na led. Nekaj mesecev za tem nas je na vožnjo povabil en Postojnc, ki je imel abartha. To je bila ena šarža više od fička. Resnici na ljubo je bil njegov avto tudi fičo le z Abarthovim motorjem. Ročne ni omenjal, je pa točno vedel, kaj bo storil. Tega se zavedam sedaj, ko si v spomin prikličem njegov prefrigani nasmeh. Odpeljal nas je pred isto Podmornico in obrnil z ročno. Tokrat nas je Bogo pogledal skozi veliko okno, saj bi se skoraj prevrnili na bok. Pa se nismo. Toliko o oslu, ki gre le enkrat na led. To morda velja za osle, za ljudi malo manj, nič pa za mlada dekleta. Mimogrede še to. En drug Postojnc je tudi imel abartha. Da bi se pohvalil, kako dober motor je to, je dejal, da gre tako hitro, da mora še v klanec zavirati.

Na zadnji strani fotografije so zapisani vsi podatki lastnika slike in fička. Poleg osebnih podatkov piše še »slikano pred odhodom iz IMV, 13. 4. 1963«.

Štefan Bogovčič (26. 12. 1930 – 5. 2. 1991) je bil notranjski fotograf. Svoje slike je objavljal v Glasu Notranjske in Brestovem obzorniku.

Viri:

• https://www.ficofan.com/zgodovina-ficka.html
• http://www.notranjci.si/osebe/bogov%C4%8Di%C4%8D-%C5%A1tefan/577/

Kraj: Novo mesto
Datum: 1963
Avtor: neznan
Zbirka: Zlatko Bogovčič
Skenirano: 14. 11. 2023
Oblika: fotografija