1955 Begunje – Meniševska misijonarka Marija Škrlj – Grmkova Minka

Minka v 1. razredu

Za Pedra Opeko, čigar oče je bil doma iz Topola, smo slišali vsi, saj je svetovno znan duhovnik – misijonar, ki deluje na Madagaskarju. Vendar so še pred njim šli pomagat v nerazvite dežele dobri ljudje z Menišije.

Prvi slovenski misijonar, ki je stopil na malgaška tla, je bil lazarist brat Jože Obreza, Kotnikov od Malnov, doma iz Begunj pri Cerknici. Med Malgaše je odšel leta 1929. Bil je laični misijonar, deloval je kot mizar in graditelj misijonskih poslopij. S svojim vzornim življenjem si je prislužil vzdevek »Brat potrpežljivost.«

Med njimi je bila tudi Grmkova Minka – Marija Škrlj (17. 10. 1948, Begunje pri Cerknici – 20. 11. 2005, London).

Minka Škrlj je bila rojena 1948 leta kot predzadnja v številni družini (16 otrok) v begunjskem Nov Jorku, očetu kolarju in mami gospodinji.

Z Minko sva bili sošolki v osnovni šoli, skupaj sva hodili k verouku, bili sva skupaj pri prvem svetem obhajilu in pri birmi. Po končani osnovni šoli je šla Minka v Ljubljano na trgovsko šolo in tudi obvezno prakso je opravljala v Ljubljani. Da je že takrat imela smisel za delo z bolniki, je pokazala tudi tako, da me je prišla obiskat poleti 1964, ko sem ležala na Očesni kliniki. Še po šestdesetih letih se spomnim, kako so bili dobri melisenci – sladkorni bombončki, ki mi jih je prinesla.

Kasneje je Minka odšla k sestri Rozki v Pariz (1969) in po krajšem času naprej v London. Ko se je naučila angleščine, se je vpisala na Medicinsko šolo St. Bartholomew v Londonu. Od tam mi je za spomin prinesla lonček za čaj, ki še sedaj služi svojemu namenu. Ves čas njenega bivanja v tujini sva imeli stike s pismi ali me je obiskala, ko je prišla domov.

Razmišljala je o vrnitvi domov, ker sta bila starša že ostarela. Želela se je zaposliti v domovini kot medicinska sestra, toda v Jugoslaviji njena diploma medicinske sestre iz Anglije ni bila veljavna. Manjkala sta dva predmeta: Samoupravljanje s temelji marksizma in Ustava. Minki se ni bilo težko naučiti snovi in verificirati diplome. Obseg dela in kompetence medicinske sestre v Sloveniji pa so bile bistveno manjše kot v Angliji. Najprej je delala na Otroški kirurgiji v Kliničnem centru, kasneje se je zaposlila na Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani.

Kmalu je v njej dozorel sklep, da se vrne v Anglijo. Tedaj mi še ni povedala, da razmišlja o delu v misijonih. Pridružila se je redu Misijonskih sester, ki so delovale po vsem svetu.

Najprej je šla za eno leto v Gano v Afriko. Po enem letu se je vrnila v Anglijo in prišla tudi na dopust domov. Tudi mene je obiskala.

Prvo pismo, 1978

Pozdravljena!                                                                                                                       Berekum, Božič 1978

Pri vas vas zima spominja na bližajoče se praznike, tukaj pa prihajajoča suha doba, ko po več mesecev ni dežja in rdeči prah pokrije vse naokoli.

Eno leto je že naokoli, kar sem zapustila “ZRI” in stopila na ganska tla. Imam vsaj eno dobro lastnost, da nimam težav pri prilagajanju, mogoče k temu pripomore moje prejšnje “popotovanje”. Edino v začetku, kot za uvod, me je pičil komar z malarijo. Tako majhna stvarca pa te prav pošteno pritisne k tlom.

Drugače pa je tukaj idealno mesto za prenos v prakso vseh sposobnosti in še marsikaj. Ni časa za druge muhe. Včasih nas zapusti še zadnja obramba civilizacije, kot je elektrika ali tekoča voda in se preselimo v stare, dobre čase Florence Nightingale z lanterno v roki. Edino v operacijski sobi je bolj nerodno s takimi “super” pripomočki.

Ekonomsko stanje države ni preveč rožnato. Predsednik države je pred nekaj dnevi proglasil “izredno stanje”. Praktično se ne dobi skoraj nič. Vzrok temu je, da denar, ki ga država dobi za izvoz ne pride nazaj, temveč se porazgubi v privatne bančne račune po Evropi.

Edino sonca je na pretek, tako, da živimo kakor “lilije na polju ali ptičice pod nebom“. Ko se človek odpove vsem mikom materialističnega sveta, spoznava in odkriva lepoto duhovnega življenja.

In kako je s teboj, tvojimi domačimi, starimi veterani iz Zavoda?
Moja iskrena voščila vsem skupaj!

Minka

Še malo pa zapustim Gano, da začnem moje “posebne študije”.

Drugo pismo, 1985

Pozdravljena!                                                                                        Ručinga, 11.julija 1985

Ni nobenega glasu od tebe, sicer tudi z moje strani ni bolje. Upam, da si dobro, kakor tudi tvoji domači.

Ne vem, kako se bo letošnje leto končalo za Ugando. Napovedali so volitve ob koncu leta, vsaka opozicija je zatrta in čistka se nadaljuje. Pred kratkim sem se vrnila iz zahodnega dela, kjer sem imela duhovne vaje. Narava je kot v raju, z jezerom, kjer je bil prvotni vulkanski izliv. Samo dostop do tam je bolj težak, ker so gverilci zelo aktivni v tem delu v zadnjem času in so ceste zaprte. Ob poti smo videli opustošenje po bitki in oropane in zapuščene vasi, ki jih je napravila vojska. So zelo nedisciplinirani, ženske so zelo prizadete kamorkoli pridejo.

Kakor izgleda, pridem drugo leto na oddih. Ob koncu tega leta bomo predale ta zdravstveni program sestram domačinkam.

Ostani mi zdrava!
Minka

Potem je odšla spet v Afriko, tokrat najprej v Kenijo. Od tam je tudi eno od pisem. Potem se je preselila v Ugando. Vsake toliko časa je prispelo  kakšno pismo ali droben spominek. Vedno, ko je prišla na dopust, se je oglasila tudi pri meni v Ljubljani.

Fotografija Večne zaobljube

Večne zaobljube London, 8. 12. 1986

Potem so sledile zaobljube kot v vseh samostanskih redovih. Najprej za določen čas, nato pa za stalno – večne zaobljube.

Med delom v Afriki je dvakrat stala pred puškinimi cevmi. Ni mi povedala tega, zaupala je le svoji sestri Rozki.

Potem je odšla v Indijo na tečaj akupunkture. Ta veščina je bila posebej uporabna v odročnih predelih sveta, kjer je težko dobiti zdravila. Odšla je v južno Ameriko, v Peru. Tam je zbolela, najprej je bila v bolnišnici v Filadelfiji, v Združenih državah Amerike, nato je prišla v matično hišo v London.

Zdravje ji je pešalo, želela je obiskati še rojstni kraj, domovino. Sestra Rozka je šla iz Pariza v London in je Minko, čeprav je bilo zelo  tvegano, odpeljala »domov«, v Begunje, v svojo hišo. Tam sem Minko zadnjič obiskala. Bila je neverjetno pogumna.

Vrnila se je v London in tam tudi umrla.

Slovarček:

• ZRI: Zavod za rehabilitacijo invalidov, danes URI Soča – Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča
• Florence Nightingale, 1820-1910: britanska medicinska sestra, začetnica modernega sestrinstva, najbolj znana po svoji vlogi medicinske sestre v Krimski vojni 1854-1855. Njen rojstni dan, 12. maj, je mednarodni praznik medicinskih sester. 
• “Kakor lilije na polju ali ptičice pod nebom”: citat iz Svetega pisma 

Viri:

• Rozka Katern, roj. Škrlj, Begunje, april 2023, ustno
• Zlatko Novak: Po misijonskih poteh Madagaskarja, revija Prijatelj

Kraj: Begunje, Ljubljana, London
Datum: 1955 in kasneje
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Hren
Skenirano: 11. 3. 2023
Oblika: razglednica, 2 dokumenta