1956 Ivanje selo – Obročarstvo 4.

Izdelava koretel

Počasi se bližamo zaključnim opravilom obročarja pri izdelavi koretel. Koretele so pravzaprav nekakšna embalaža obročev. Obroči so tako pripravljeni za pot do uporabnikov. Koretele so povezane na štirih mestih s trto, da ne razpadejo. Trta je izdelana iz tanke šibe. Obročar Vesel je stopil na debelejši konec te dober meter dolge šibe in jo začel zavijati, vrteti, da je postala gibka, upogljiva, in se pri vezanju ni prelomila ali utrgala.

Vse je pripravljeno za izdelavo koretele. Obročar je stopil v stol in začel ovijati obroče ob količke. Na stolu vidimo žico in klešče. Le kaj bo s tem? Prva vrsta obročev ob količku je pri debelejšem delu obroča povezana z žico, da lepo stoji obroč nad obročem in predstavlja nekakšen obod koretele.

Na tej fotografiji vidimo prve tri vrste tega oboda, povezanega z drobno žico. Da bo delo bolje steklo, je potrebno obročarja podmazati s frakeljčkom kačje sline; za to je poskrbela gospodinja. “Na svetu pa se prav nič ne zgodi brez ženske in tudi pri obročih morajo biti vedno zraven,” je zapisal avtor prispevka v reviji Tovariš, daljnega leta 1956.

Prvi vrsti sledi druga, pa tretja, dokler ne doseže potrebne širine oziroma debeline koretele. Medtem ko se v prvi vrsti vsi obroči pri zvijanju v koretelo začnejo na istem mestu, se v notranjih vrstah, kjer se en obroč konča, nadaljuje drugi. Ko obročar delo dokonča, poveže koretelo z vito trto,  da obroči ne razpadejo narazen. Stoli za zvijanje koretel so različnih velikosti. Na manjšem spravi v koretelo do 40 obročev dolžine 2 m, toliko jih gre tudi na drugega nekoliko večjega, le da so ti dolgi 3 do 3 ½ m, in na tretjega večjega je šlo do 80 obročev.

Vesel takole objasni svojo učinkovitost pri izdelavi koretel fotografu in piscu teksta v reviji Tovariš:
“Na dan naredim po tri do štiri koretele, če seveda računam, da moram prej obrezovati in klati palice. Če bi samo zvijal, potem bi jih naredil več. Pa star sem že tudi in vid mi je zelo opešal. Kar skrbi me, kako bo z očmi. Za koretelo plačujejo povprečno 150 do 200 din, po velikosti.”

Viri:

• Poklic, ki izumira. Tovariš, 25. 11. 1956 na strani 1219 št. 46.

Kraj: Ivanje selo
Datum: oktober 1956
Avtor: Svetozar Busić
Zbirka: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, fond Delo
Skenirano:
Oblika: 3 datoteke