1960/63 Pudob – Pred Orodjarno/Hotelom

Kadar so se ob posebnih dogodkih slikale skupine, se je pogosto zgodilo, da je sliko za spomin dobil vsak član. Tako je najbrž bilo tudi s to fotografijo, ki smo jo že objavili leta 2011 z bogatim besedilom Anite Manfreda, zdaj pa se je ponovno pojavila kot sestavni del zbirke starih slik Franca Bavca. Skrbno jo hrani v spomin na očeta in lastne mladostne dneve, ki jih je preživljal prav v tej stavbi in s temi možmi …

Orodjarstvo v Kovinoplastiki je zaživelo v nekdanjem Hotelu Jelen v Pudobu kot posledica spoznanju vodstva podjetja, da brez lastne izdelave orodij ne bo šlo naprej.

Moški so slikani na dvorišču nekdanjega hotela, kjer se v ozadju vidijo okna strojne orodjarne, medtem ko je bila ročna v nadstropju; tam je bila tudi povsod nepogrešljiva administracija. Na tabli poleg zadnjega okna (najbrž blizu vhoda) se bere: Kovinoplastika, Orodjarna, obrat Pudob.

Kdo je napravil sliko ni znano – možno je, da je bil to Jože Berglez – priložnost pa je bila nevsakdanja, saj je med orodjarji nekaj neznanih oseb oziroma takih, ki so v KPL opravljali druga dela. Šlo je za zaključek nekega tečaja, ob koncu pa so se tečajniki s predavatelji in organizatorji še fotografirali.

Veliko mož na sliki je starejših, ki so se zaposlili v industriji potem, ko so odložili motike, lopate, žage, sekire, cepine in druga kmečka in gozdarska orodja … Seveda je bil motiv zaslužek, a tudi lažji pogoji dela ter pridobitev delovne dobe za upokojitev. Tako so se nekaterih priučili tudi za orodjarje. Podobno kot za ženske, o katerih sem nekje že pisala, je bila zaposlitev v industriji obrat za 180 stopinj v načinu življenja – a so prav po notranjsko vztrajali, potrpeli in zmogli oboje: šiht in svoje malo skromno kmetijstvo.

Za zaposlitev v ročni orodjarni je bila potrebna precejšnja spretnost, zato je bilo pomembno izdelati poseben test. Stari priučeni orodjarji so še čez desetletja pripovedovali, kako so morali kot prvi izdelek natančno ročno spiliti kocko – vseh šest stranic enakih, vsi koti pravilni – kdor je to uspel, je bil sprejet v priučitev kot ročni orodjar.

Eden od teh mož je bil tudi Gregorinov oče, Franc Bavec starejši. Enako kot drugi ni imel nobenih tovrstnih izkušenj, saj je bil po poklicu kmet, nekaj časa tudi predsednik kmetijske zadruge – toda orodjarstvo??! Star je bil 52 let, ko je šel v to službo in se priučil novemu delu. Zelo podobno zgodbo je imel tudi Janez Šraj z Vrhnike in še precej drugih.

Na sliki od leve proti desni stojijo:

1. Jože Perušek, Fara
2. Slavko Berglez – domnevno kot organizator
3. Ivan Levec – domnevno kot organizator
4. neznan
5. Vinko Modic – Cene, Podcerkev
6. Bavec ?, Bločenov, Nadlesk
7. Vinko Martinčič, vodja orodjarne
8. za njim Janez Trape, Nadlesk
9. ? Franjo, Prezid
10. neznana ženska, domnevno predavateljica
11. Jože Žnidaršič, Pogrčinov, Markovec
12. pred njim Ivan Šumrada, vodja strojnega oddelka,
13. v kapi zadaj Ivan Škrbec iz Dan,
14. neznan
15. neznan
16. Slavko Strle, Krepajev, Stari trg
17. Janez Šraj, Šumradov, Vrhnika
18. Ivan Žnidaršič, Mezinov, Podcerkev
19. Franc Bavec st., Gregorinov, Podcerkev, s klobukom v roki
20. neznan, domnevno predavatelj

Čepijo od leve:
1. v puloverju Jakob Zabukovec, Mohorjev, Stari trg
2. v kapi Rafael Mlakar, Baragov, Iga vas
3. neznan, mogoče eden od predavateljev
4. Miroslav Prevec, Mehčov, Viševek
5. Jože Strle, Krepajev, Iga vas
6. Jože Gavez, Stari trg
7. neznan
8. Anton Kovač(?), Ribjek pri Osilnici, z vzdevkom “urmohar”, izučen(?) urar

Čas nastanka slike je bilo mogoče okvirno določiti iz podatka, da se je Franc Bavec. st. zaposlil v Orodjarni leta 1960, njegov sin Franc Bavec ml. pa leta 1963, a ga še ni na tej sliki. Da je iz iste družine delalo v Kovinoplastiki več generacij, je bilo prej pravilo kot izjema, sploh v naslednjih desetletjih.

Slovarček:

• KPL: Kovinoplastika

Viri:

• Franc Bavec ml., Podcerkev, oktober 2023, ustno

Kraj: Pudob
Datum: 1960/63
Avtor: ni znan, mogoče Jože Berglez
Zbirka: Franc Bavec
Skenirano: 9. 10. 2023
Oblika: fotografija