1963 Rakek – Jože Petrovčič (1936 – 1980)

Jože z mamo Avguštino.

Jožef – Andrej se je rodil 30. 11. 1936 v Podkraju (Vodice 12) mami Avguštini in očetu Jožefu. Imel je še sestro Justino in brata Rudolfa. Umrl je leta 1980 star komaj 44 let, pokopan je v Planini.

Po končani osnovni šoli je odšel v Maribor, kjer je obiskoval Industrijsko kovinarsko šolo pri Tovarni avtomobilov Maribor in jo uspešno končal leta 1953 ter pridobil izobrazbo kovinarske stroke.

Zaposlen je bil v Liv Postojna od leta 1958. Od zaposlitve je opravljal delo kvalificiranega strugarja, vodje izmene, nastavljavca stružnih avtomatov in v zadnjem času, ko je že bolehal, dela s področja protipožarne varnosti. Bil je tudi  aktivno vključen v delo družbeno političnih organizacij.

Leta  1963 se je poročil z mojo sestrično Miljano (roj. Juvančič 1928 – 2003) s katero je imel dve hčerki, Irmo (1963 – 2022) in Tanjo (1964 – 1997).

Izredno ga je prizadela smrt tasta Alojza, ki je padel iz lestve, ko sta popravljala streho in je kasneje v bolnišnici umrl. Vedno si je očital, da je sokriv za padec.

Z Jožetom sva kmalu stkala pristno prijateljstvo. Začelo se je z izposojo navadne lopate. Moj stric Alojz, Jožetov tast, je imel zelo staro orodje. Seveda, ko je štihal sam, je šla lopata v zemljo cca 10 cm, ko pa je to počel Jože, je že pri prvi uporabi zapičil lopato do konca. Rezultat zlomljen »štil« lopate, iz katerega se je kar pokadilo, tako je bil črviv. Stric pa je začel tarnati in dejal, da je bila lopata dobra 40 let, Jože jo pa prime prvič in mi jo že zlomi.

Bil je hudomušen in prijeten sogovornik. V obdobju pred letom 1969 sva večkrat skupaj hodila z vlakom v službo v Postojno. On v livarno Liv jaz pa na Transavto Postojna. Pot je bila dolga, vendar je v pogovoru hitro minila. V poletnem času smo se spustili po strmih stopnicah z železniškega perona v dolino in prečkali pot proti obema podjetjema. Edina nevšečnost je bila občasna burja, ki nas je brila na poti. Hujše je bilo pozimi, pot se je podaljšala, saj smo morali okoli po drugih stopnicah mimo Ozbiča (frizer). Najhuje je bilo ob burji s snegom, tam nekje od vulkanizerstva Kompare, nato mimo skladišč Nanos, potem pa po čistini vse do Liva. Tu sva se razšla, Jože v Livarno, sam pa še naprej mimo gostilne Katra v Transavto, ki je imel vhod iz zadnje strani.

Po letu 1970 sem odšel v službo na GG Obrat Transport. Pot je bila krajša, sva se pa z Jožetom manjkrat družila na poti v službo. Nekega zimskega dne me je po izstopu iz vlaka povabil na kavo v bife na postaji. Bili so časi s prepovedjo točenja alkoholnih pijač v jutranjih urah. Povabilo sem sprejel. Brhka natakarica Meri po imenu je prijazno vprašala »Kratko ali dolgo kavo«, moj odgovor zapriseženega “kofetarja” je bil jasno »Dolga kava«. Jože pa je odgovoril »Kot po navadi«.

Kmalu sva dobila kavo. Z užitkom sem naredil prvi požirek. Vzelo mi je sapo. V kavi je bil konjak. Jože me je hitro udaril po rami in dejal »Fina kava«, po tihem pa naj bom tiho. Tihi dogovor natakarice Meri je bil, kratka kava je bila navadna, dolga pa s konjakom. Sicer se je v tem obdobju v Postojni pila kava z jajčnim likerjem. Poskusite, ne bo vam žal.

No, pa se vrnimo k Jožetu. Po smrti tasta Alojza, znanega čebelarja (brata mojega očeta), je začel tudi čebelariti, v pomoč mu je bil poleg mene tudi prijatelj Franko Frelih.

Njegov hobi pa je bil tudi igranje. Bil je amaterski igralec. Aktivno je bil vključen v amatersko gledališče Svoboda v Postojni, kasneje pa je to prenesel tudi na Rakek.

Na fotografijah je v vlogah, ki jih je igral v Postojni. Žal kljub naporom nisem dobil podatkov, za katera gledališka dela gre. Igral pa je leta 1958 v igri »Celjski grofje«.

Na Rakeku je igral v odmevni igri Raztrganci v vlogi Ferleža. Ohranjen je gledališki list. O igri je več napisanega v prispevku Stare slike: 1978 Rakek – Predstava Raztrganci.

Iz igre Raztrganci: Jože Petrovčič – Ferlež, Janez Doles – Rutar, Anita Purkart (Caruso) – Vida.

Gledališki list za igro Raztrganci Mateja Bora (pravo ime Vladimir Pavšič) in še drugi ohranjen gledališki list za igro Snaha. Žal so vsi listi brez datumov, kar otežuje iskanje. Obe igri je režirala Boža Brecelj. Na gledališkem listu za igro Snaha je lepo opisala vsebino in nekaj stavkov o avtorju D. H. Lawrence.

Ob njegovi prerani smrti so se poslovili njegovi amaterski igralci člani dramske sekcije KUD heroj Iztok Rakek, zapel mu je rakovški pevski zbor, na domu pa se je od njega poslovil v imenu vseh Rakovčanov njegov soigralec Marko Podobnik.

Marko Podobnik v Raztrgancih.

Viri:

• Magda Podboj (Petrovčič)
• arhiv Jožeta Petrovčiča
• Amatersko gledališče Svoboda Postojna 1950 – 1980

Kraj: Rakek
Datum: 1963
Avtor: neznan
Zbirka: Jože Petrovčič
Skenirano: 5. 9. 2023
Oblika: 5 fotografij, 2 dokumenta