1941 Stari trg – Pogovor pred pošto

Ivan Petrič, doma iz Markovca v Loški dolini in Stane Zigmund, doma iz Žerovnice, sta bila uradnika na žagarskem podjetju veleposestnika Franja Žagarja v Markovcu, ki je imel svojo žago tudi na Milanovem vrhu na Hrvaškem. Slikana sta v Starem trgu pri Ložu pred pošto 3. avgusta 1941, preden sta v maju 1942 odšla v partizane.

Oba sta bila razgledana človeka, ki sta po italijanski zasedbi Ljubljanske pokrajine v aprilu 1941, kamor je spadala tudi Notranjska z Loško dolino, sprevidela, da je oborožen odpor Slovencev nujen, sicer bo slovenski narod izbrisan iz tega ozemlja. Odločila sta se, da se skupaj pridružita prvim partizanom, ki so se zbirali na Krimu. Že 10. maja 1942 sta postala borca Zidanškovega bataljona in v Ipavčevem Smrekovcu pod Racno goro tudi prisegla zvestobo temu bataljonu.

Po prisegi je Ivan Petrič odšel na Krim v štab bataljona, kjer je bil nujno potreben pri tekočih administrativnih poslih. Kot uradnik na žagi v Markovcu je namreč dobro obvladal strojepisje, zato je bil v štabu bataljona nepogrešljiv. Administrativne posle in strojepisje je enako dobro obvladal tudi njegov prijatelj in sodelavec Stane Zigmund, ki je bil po prisegi v Smrekovcih zadolžen za zaščito nekaterih partizanskih družin. Le te so se med napadom partizanov 2. septembra 1942 na Italijane v Starem trgu pri Ložu, umikale proti Sokolanskim stenam na Hrvaško. Kasneje so se premaknili v Smrekovo drago in nato v civilni logor v Šimanove doline, kjer so bile že izdelane barake za pobegle partizanske družine, med katerimi je bila tudi Petričeva družina.

Medtem ko je bil Ivan Petrič partizan na Krimu, je bila njegova družina v civilnem logorju v Šimanovih dolinah pod Snežnikom. Ob priliki, ko je komisar 1. Notranjskega odreda Janez Hribar – Tone Pogačnik obiskal Civilni logor, je obiskal tudi Petričevo družino. Ob tej priliki ga je mama Milka prosila, da naj uredi, da bi Ivan čez zimo prišel v Civilni logor, kar bi jim bil v veliko pomoč. Hribar je prošnji prisluhnil in Ivan je prišel k družini v Civilni logor. Ženi Milki in petim mladoletnim otrokom je bil Ivan v težkih razmerah v veliko pomoč.

Glede na to, da da so v štabu Zidanškovega bataljona na Krimu po Petričevem odhodu nujno potrebovali novo in enakovredno administrativno moč, je bil na njegovo mesto določen njegov sodelavec in prijatelj Stane Zigmund, ki je bil do Ivanovega prihoda v Civilnem logorju v Šimanovih dolinah.

Civilni logor so Italijani s pomočjo domačih belogardistov, 12. decembra 1942 napadli in ga popolnoma uničili. Družine so se v celoti rešile, razen obolelega Antona Avsca, ki so ga ob prihodu v Civilni logor Italijani ustrelili.

Novo taborišče so si družine zgradile v gozdu Jarmovci v snežniških gozdovih. Spomladi leta 1943 pa jih je partizansko vodstvo preselilo v osvobojeno Belo krajno.

Pred odhodom v Belo krajno, je bil Ivan Petrič 11. aprila 1943 na tiho nedeljo pred Veliko nočjo, ustreljen iz belogardistične zasede na Cinkovcu nad Kozariščami.

Stane Zigmund je vojno preživel in kot major JLA služboval v Kninu. Po upokojitvi se je z družino preselil na Vrhniko pri Ljubljani.

Viri:

• Ladica Štritof
• Milena Ožbolt – intervju z Ladico Štritof, objavljen v občinskem glasilu Obrh, letnik 20, julija 1919, št. 3 (100)
• Notranjski odredi 1942–1945, avtorja Damjan Guštin in Martin Premk iz leta 2004; Franci Strle: Pregled razvoja in poveljniške sestave Notranjskih odredov – popravljen ponatis Notranjskih listov III z leta 1986.

Prispevek je napisal: Franc Mihelčič.

Kraj: Stari trg
Datum: 3. 8. 1941
Avtor: neznan
Zbirka: Ladica Štritof
Skenirano: 18. 11. 2023
Oblika: fotografija