1942/43 Slovenija – Jože Petek, partizanski fotograf in organizator fotoreporterske službe

Partizanski fotograf in organizator fotoreporterske službe Jože PetekJože Petek se je rodil 31. 8. 1912. Po poklicu je bil gradbeni tehnik, sicer pa velik ljubitelj fotografije. V njem je bilo precej umetniške žilice, čut opazovanja je imel razvit kot malokdo. Nekaj časa se je ukvarjal s slikanjem. Ohranjenih je nekaj njegovih akvarelov in vrsta tankočutno izdelanih rezbarskih del.

Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se je pridružil partizanom. S seboj je vzel tudi svoj fotoaparat Retino in bil dodeljen Karlu Destovniku- Kajuhu, vodji kulturniške skupine 14. divizije. Že pred pohodom 14. divizije na Štajersko je dokazal svoj talent s posnetki prisege Rabske brigade, s celovito reportažo o miniranju Štampetovega mostu in s prizori iz bojev za Grahovo. Fotoreportaža o miniranju železniškega viadukta Štampetov most je ena najbolj celovitih reportaž med NOB, kjer si prizori miniranja mostu sledijo kot na filmskem platnu. Kmalu je s fotografijami vzbudil pozornost komandanta Mirka Bračiča, ki je bil tudi sam fotograf, da mu je podaril pri fotografih takrat najbolj zaželeno Leico. Z njo je pozneje ovekovečil pohod 14. divizije po Hrvaškem in Štajerskem, kjer jih je pozimi 1943–44 presenetila močna nemška ofenziva. Iz nje se je Petek prebil z ozeblimi nogami, pljučnico in infarktom. Zatekel se je na neko kmetijo v Moravski dolini, kjer si je po okrevanju naredil zasilni fotolaboratorij, kjer je razvil danes že legendarne fotografije, posnete med potjo 14. divizije na Štajersko.

Ko si je opomogel, je postal vodja Fotosekcije 4. operativne cone in si fotodelavnico na novo organiziral v neki kmetiji nad Ljubnim ob Savinji. Fotomaterial so mu v manjših količinah prinesli posebni kurirji iz Gradca in Dunaja. Pozneje, ko je bila osvobojena Zgornja Savinjska dolina, se je preselil v Gornji Grad, kjer je začel uspešno organizirati fotoreportersko službo na območju 4. operativne cone.

Za dober motiv ni bil Petku noben napor prehud – ustavila ga nista niti sneg do pasu niti viharna nevihta. Fotografiral je nekatere najhujše boje.

Ob napadu na Mozirje septembra 1944 je bilo zaplenjenega precej nemškega fotomateriala. Iz njega so Petek kot vodja Fotosekcije 4. operativne cone, ki je delovala na Štajerskem in njegovi sodelavci izdelali okoli 400 fotografskih povečav na kartonih za razstavo, ki je doživela množičen obisk in odigrala pomembno propagandno vlogo pri pridobivanju ljudi za NOB.

3. januarja 1945 je bil s skupino partizanov nad Lučami ob Savinji izdan in ubit. Nemci so padlemu Petku vzeli fotoaparat in torbico s filmi.

Ostale so njegove fotografije, ki so se ohranile predvsem po zaslugi Remšetovih iz Gornjega Grada, kjer je imel že omenjeno fotodelavnico, ki so varno skrili njegove filme.

Podobe s pohoda 14. divizije predstavljajo jedro njegovega opusa. Zavedajoč se pomembnosti posnetega gradiva, je že med vojno izoblikoval zamisel o fotografskem albumu s tega pohoda. Njegovi posnetki do obzorja vijočih se kolon in podobe osebnih tragedij so pomemben segment slovenske vojne fotografije. Petku je namreč v izredno neugodnih okoliščinah, v snegu in mrazu ter ob pomanjkanju fotografskega materiala, uspelo konceptualno domisliti in v dobršni meri udejanjiti svoj fotografski credo. Pri njem naletimo na redko sintezo težnje po dokumentiranju, poznavanja medija ter smisla za likovnost, združeno še z jasno ambicijo, zaokrožiti svoj opus v monografskem prikazu dogajanja. Stane Škrabar je uredil fotografski album S pohoda 14. divizije na Štajersko, ki je bil večkrat ponatisnjen (1954, 1979) in velja za najuspešnejšo avtorsko fotomonografijo in fotografski album nasploh. Leta 2002 je njegovo zapuščino ponovno prevrednotila in razširila Nadja Zgonik. Njen razstavni fotografski album Jože Petek, 1912, Ribnica – 1945, Lučka koča nad Lučami je celostna zaokrožitev Petkove življenjske poti in njegovega enkratnega fotografskega opusa. Društvo novinarjev Slovenije je ob razstavah novinarske fotografije podeljevalo po Petku poimenovane nagrade.

Fotografije hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani.

Vir: Franc Fabec, Dejan Vončina: Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945, Založba Modrijan, Ljubljana 2005

* Prisega borcev Rabske brigade na Mašunu, 23. september 1943

* Miting po prisegi Rabske brigade – nastop plesalke Marte Pavlin- Brine, 23. 9. 1943

* Kulturniška skupina 14. divizije Od leve kurir, Marta Pavlin- Brina, Janez Weis- Belač, Janez Lavrič, Karel Destovnik in Sveto Marolt, sept. 1943

* Borci odhajajo na položaje pred napadom na Štampetov most med Borovnico in Postojno 14. okt. 1943

* Borec vstavlja eksploziv pod Štampetov most, 14. oktober 1943

* Borci vstavljajo eksploziv v temelje železniškega viadukta Štampetov most, 14. okt. 1943

* Borci 14. divizije vstavljajo eksploziv v temelje, Štampetov most, 14. okt. 1943

* Štampetov most po razstrelitvi, 14. oktober 1943

* Pregled utrdb po razstrelitvi Štampetovega mostu, 14. oktober 1943

* Zadnja fotografija komandanta 14. divizije Mirka Bračiča pred smrtjo ob napadu na Kočevje oktobra 1943

* Partizanska kolona, oktober 1943

* Tipična Petkova vijoča se partizanska kolona oktobra 1943

* Goreči avtomobil po napadu na domobransko postojanko v Grahovem, 23. november 1943

* 14. divizija v napadu na domobransko postojanko v Grahovem, 23. november 1943

* Pesnik Karel Destovnik – Kajuh govori na mitingu, Stari trg pri Ložu, december 1943

* 14. divizija na poti proti Petelinjeku, oktober 1943

* V taboru štaba 14. divizije med nemško ofenzivo na Starih Ogencah na Javornikih, november 1943

* Prva z leve Marta Pavlin – Brina, članica kulturniške skupine 14. divizije, Babno Polje, september 1943

* Prenos ranjencev 14. divizije na Paškem Kozjaku – prvi z leve je verski referent Jože Lampret 19. februarja 1944

* Jože Petek izpira fotografske povečave pohoda 14. divizije na Štajersko za razstavo v Gornjem Gradu kar v potoku, 1944; foto Ciril Brvar.

Prispevek je napisal: Dejan Vončina, december 2023