1956 Rakek – Razred na tovornjaku

Fotografijo sem kupil na Mednarodnem sejmu zbirateljstva Colletcta v Ljubljani. Na zadnji strani je pisalo Miklavčič Rakek.

Na kamionu je prikazan šolski razred s klopmi in tablo, na kateri piše:

5. šolska naloga

1. maj praznik dela

spis

Parola na plakatu, ki ga drži učenka pa:

»DELU ČAST IN OBLAST«

Na tabli je še slika Tita in na vrhu peterokraka zvezda. Kamion je lepo okrašen z zelenjem, ovešenimi plakati in na zadnji stranici napis ŠOLA RAKEK.

Leto nastanka fotografije lahko le ugibamo, odločil sem se za letnico 1956. Na osnovi povpraševanj in predvsem podatkov, ki mi jih je posredovala sestra Magda, je bil to kamion, ki ga je vozil Marjan Mikuž in je bil predvsem namenjen paradam ob prvem maju na Rakeku. Udeležili pa so se ga tudi na enem od prvomajskih telovadnih nastopov (zletov) telovadcev in telovadk v Kopru, kamor so se odpravili tudi člani TD Partizan Rakek. To je bilo obdobje konec petdesetih let.

V spominu ji je ostal tudi eden od nastopov ob obisku predsednika Indije Nehruja v Sloveniji. To je bil čas ustanavljanja Gibanja neuvrščenih držav. Tako so se 31. avgusta 1961 v Beogradu zbrali voditelji »neuvrščenih«. Na konferenci je sodelovalo 25 predstavnikov držav iz Azije, Evrope, Afrike in Latinske Amerike. Tu so sprejeli dokument “O načelih neuvrščenih” kot alternativo blokovski razdelitvi in hladni vojni. Gibanje neuvrščenih, ki se je zavze­malo za politiko miroljubnega sobivanja, je imelo izredno pomembno vlo­go v svetovni politiki v naslednjih 30 letih ter vse do konca hladne vojne.

V drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja v času, ko je Jugoslavija normalizirala odnose z državami Vzhodnega bloka in obenem ohranjala dobre odnose z Zahodom, je jugoslovanski voditelj nepričakovano prevzel iniciativo svetovnega pomena. V osvobodilnih gibanjih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki je uvidel rojevanje novih sil, ki bi lahko v prihodnosti bile ključne za preobrazbo »hladnovojne blokovske« razdelitve sveta in nastanek nove svetovne politične ureditve. Tito je tako v petdesetih letih obiskal več držav v Afriki in Aziji ter jim predstavil osnove in principe nove svetovne ureditve. Na sestanku na Brionih (18. do 19. 07. 1956) so se Tito, Nehru in Naser, kot voditelji Jugoslavije, Indije in Egipta dogovorili za bodočo politiko združevanja neodvisnih in držav, ki niso pripadali nobenemu od blokov v času hladne vojne. Poleg Tita, Naserja in Nehruja med ustanovitelje Gibanja neuvrščenih štejemo še indonezijskega voditelja Sukarna in predsednika Gane, Nkrumaha. Poleg Josipa Broza Tita, ki je bil tudi prvi Generalni sekretar gibanja neuvrščenih, je isto funkcijo v letih 1989-90 opravljal tudi bivši jugoslovanski in slovenski predsednik Janez Drnovšek. V času največje aktivnosti gibanja je bilo vključenih okoli 120 članic.

Kako velik vpliv in zahvala za delo Tita se je pokazala ob njegovem pogrebu leta 1980, kjer se je od njega poslovila 209 delegacij iz 127 držav sveta (tedaj je bilo v Združenih narodih 154 polnopravnih držav članic te organizacije

Na pogrebu so med drugim bili prisotni sovjetski voditelj Leonid Brežnjev, britanska premierka Margaret Thatcher, kitajski premier Hua Goufeng, vodja Fataha Yasser Arafat, libijski polkovnik Moamar al Gaddafi, predsednik Egipta Hosni Mubarak, predsednik Zimbabweja Robert Mugabe, zahodnonemški kancler Helmut Schmidt, zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher in predsednik Turčije Suleyman Demirel. Ameriški predsednik Jimmy Carter, ki je na pogreb poslal svojo mamo Lilian in podpredsednika ZDA Walterja Mondalea.

Slovarček:

• narečno: knjižno

Viri:

• Magda Banfi
• Zgodovina na dlani
• Wikipedija

Kraj: Rakek
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 12. 11. 2022
Oblika: fotografija