1942 Cerknica – Italijanski bunkerji

O tej stražnici, ki so jo italijanski vojaki postavili sredi Cerknice, smo v Starih slikah že pisali. Med pripravo tega prispevka pa sem o bunkerjih in zapornicah v Cerknici zvedel še več. 

Na tej sliki se lepo vidi celotna postavitev italijanske stražnice, ki je bila postavljena nasproti Sokolskega doma, na cesti proti Taboru in Vidmu. Pred zaprto leseno rampo na levi strani stoji betonski bunker. Naprej po cesti, v smeri proti Taboru, pa je postavljen še eden, ki ščiti stražarje s strani Svinskega rigla in Podkaplanije. Dva taka bunkerja sta bila postavljena tudi ob glavni cesti, današnja Cesta 4. maja, v smeri proti šoli. Eden je stal na vrtu pred Mekindovo hišo, ki danes stoji točno nasproti stanovanjskega bloka pri Debelem baru, drugi pa na vrtu Petričeve hiše, ki danes stoji nasproti vhoda propadlega gradbenega podjetja Gradišče. Pa še to, bunker pred Mekindovo hišo je stal točno pod veliko jablano, tako da je vrh segal do krošnje in so se jabolka lahko obirala kar iz bunkerja. Vzdolž desne strani glavne ceste, v smeri proti šoli, nasproti prej omenjenih bunkerjev, se je med današnjo Mercatorjevo blagovnico in nekdanjim Gradiščem razprostiral visok nasip, narejen iz kamenja in zemlje. Za izgradnjo nasipa so italijani uporabili kar kamenje iz ostankov gradu na Loškem, ki so ga s tovornjaki navozili v center Cerknice.

Vsi objekti so bili zgrajeni za potrebe zaščite in obrambe lesenih barak, ki so jih izdelali Italijanski vojaki in so jih uporabljali kot kasarno. Ta vojašnica se je nahajala na zemljišču nekdanjega Gradišča in je segala vse do današnjih stanovanjskih blokov, nasproti doma upokojencev v Vidmu. Ravno zaradi lesenih barak se je ta kraj imenoval barake oziroma pri barakah. Glavi vhod v kasarno, opremljen z leseno zapornico, je bil na mestu, kjer je bil kasneje vhod v podjetje Gradišče. Drugi vhod pa se je nahajal na nasprotni strani, pri prej omenjenih stanovanjskih blokih. Bunkerji in zapornica, ki so prikazani na naši sliki, pokrivajo prav ta vhod.

Ko sem to sliko prvič videl in ko sem o teh objektih govoril s sogovorniki, sem bil kar malo presenečen nad verigo bunkerjev, ki so stali v samem centru, na mestu, kjer Cerkničani še danes množično hodijo. Mlajše generacije domačinov najbrž sploh ne vedo, da smo imeli v tem delu Cerknice pravo utrdbo.

Zadaj vidimo cerkniško župnijsko cerkev, del Tabora in streho takratne Kaplanije. Malo naprej od zgornjega bunkerja, na levi strani stoji Sežonova hiša, ki je danes ni več. Na desni pa je Tomažova hiša, ki še stoji in je danes bolj znana pod imenom pustek. Na levi strani, za prednjim bunkerjem stoji Medenova hiša, ki je prav tako ni več, saj so jo v sedemdesetih letih podrli in na njenem mestu zgradili novo Merkatorjevo blagovnico z restavracijo. Zanimivo je tudi to, da so na sliki videti vsaj tri kolesa, dve sta naslonjeni na plot Tomaževega vrta, eno pa je pred bunkerjem. Zakaj so kolesa tam, mi ni uspelo ugotoviti, ugibam pa, da je to povezano z vhodom v kasarno. Kljub temu, da je zapornica zaprta, pogrešam Italijanske vojake. Pred drugim bunkerjem je sicer videti dve osebi, ki bi lahko bila vojaka, česar pa zaradi nerazločnosti fotografije ne morem potrditi. Če sem v prejšnjem prispevku na to temo pisal, da so jih na straži zmotila lepa dekleta, jih je tu najverjetneje zmotilo sonce, pa so se poskrili v senco.

Kot zanimivost v zvezi s pridobivanjem podatkov za prispevek moram omeniti tudi naslednje. Sliko in prve informacije sem dobil pri Meletovih iz Cerknice. Nadalje sem si pomagal s sodelavci Starih slik, ki so prispevke na podobne teme že pisali. Potem pa sem se nekega dne odločil in odšel k Vladimirju Urbancu, v njegovo urarsko delavnico na Taboru, da povprašam še njega, če kaj ve o bunkerjih v Cerknici. Tam je bil takrat tudi Jože Petrič in mi je na moje vprašanje o bunkerjih takoj odgovoril: “O teh bunkerjih ti lahko pa kar jaz kaj povem, saj smo ga imeli na vrtu.” S tem hočem pokazati eno izmed poti, kako pri Starih slikah prihajamo do informacij iz prve roke.