1914 Rakek – Železniški usek
Današnji prispevek govori o železniškem useku med Rakekom in Postojno, ki za nevedno oko skriva nekaj zanimivih detajlov. Sredina useka je bila v kilometru 489.350, merjeno z Dunaja, od Rakeka pa je bil oddaljen 5 km. Nad usekom sta bili zgrajeni dve čuvajnici, pravokotno na progo pa še dva ubežna useka za evakuacijo v primeru železniških nesreč in za dostop ob vzdrževanju proge. V enem izmed ubežnih usekov so Italijani v času med obema vojnama zgradili vojaško zidano skladišče.
Med Rakekom in Postojno je nekaj globokih in dolgih železniških usekov, ki so bili zgrajeni v sklopu Južne državne železnice leta 1856. Odsek, ki ga obravnavam, je dolg 250 m in visok okoli 15 m. Na njegovi levi strani sta bili zgrajeni čuvajnica 395 in manjša signalna uta 395a. Obe sta bili preštevilčeni v čuvajnici 729 in 730. Danes o njih ni več nobenih sledi.
Železniške parcele so se ob usekih bistveno razširile zaradi dostopnih poti. Vsi mejni lomi zasebnih in železniških parcel so bili označeni z mejnimi kamni. Nekateri mejniki so preživeli vse do današnjih dni, ker so od osi proge oddaljeni za več 10 m.
V prvem ubežnem useku so Italijani v 1930. letih za vojaške potrebe zgradili magazin, ki je zasedel celotno širino useka. Če človek želi prečkati ubežni usek, mora obvezno skozi zgradbo magazina. Zgradba je bila idealno skrita in “nevidna” jugoslovanskim vojaškim izvidnikom in artileriji. Tudi s potniškega vlaka se je ni dalo videti. Ob vstopu v železniški usek so Italijani v živo skalo zgradili še manjši sistem utrdb za obrambo pred Slovenci, ki jim na koncu niti ni prav nič pomagal. Res, ti naši zahodni sosedje so se bali svoje lastne sence.
Preživeli mejni kamen št. 48 cesarsko-kraljeve (KK) Južne državne železnice je še vedno ohranjen tik ob dostopni cesti, ki povezuje ubežna useka. Leva stran useka je bila razmejena z devetimi podobnimi mejniki. Mejnik danes še vedno predstavlja mejo med javno železniško infrastrukturo, ki je v lasti Republike Slovenije, in sosednjimi zemljišči, ki so lahko v zasebni lasti.
Da bi prihranili pri kakšni čuvajnici, so na nekaterih bolj ovinkastih progovnih odsekih med dvema čuvajnicama izdelali vidnosti čuvajniški koridor, ki je omogočal vizualno komunikacijo med čuvaji. V koridorju ni smelo biti dreves ali grmovja, ki bi zastiralo pogled med čuvajnicama. Med Rakekom in Postojno sta bila najmanj dva takšna koridorja, eden izmed obeh je bil med čuvajnicama 730 in 731, kot ju prikazuje naslednji načrt. Če ne bi bilo vidnostnega pasu, bi bilo treba v sredini zgraditi še dodatno čuvajnico. A tam proga poteka na nasipu, pa bi bilo to težje izvedljivo, ker so bile čuvajnice običajno nekaj metrov nad progo.
Slovarček:
- magazin: skladišče
Kraj: Rakek
Datum: 1914
Avtor fotografij: Klemen Ponikvar, april 2024
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 6. 5. 2024
Oblika: načrt






Izredno zanimiv zapis iz naše (skupne) zgodovine! Iz ohranjene stvarne dediščine je nazorno razvidno, kaj vse so znali in zmogli v naši takrat skupni državi. Daleč od tega, kar si nas sicer učili v šolah – o prosluli “ječi narodov”!
Všeč mi jeVšeč mi je